Inflacija v teoriji ni nujno slaba stvar. Spodbuja ljudi, da denar porabijo ali vlagajo, namesto da bi ga samo kopičili. Nasprotno pa lahko pri deflaciji dvakrat premislite, preden kaj kupite—navsezadnje, zakaj bi zapravljali zdaj, če bo vaš denar jutri vreden več?

Cene življenjskih potrebščin so se aprila na letni ravni zvišale za 2,3 odstotka, potem ko je bila inflacija marca dvoodstotna. Na rast so najbolj vplivale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač. V mesečni primerjavi je bila inflacija aprila 1,3-odstotna, k temu pa so največ prispevale podražitve počitniških paketov.

Tri četrtine vprašanih je v raziskavi družbe Valicon z naslovom Nova normalnost odgovorilo, da jih najbolj skrbi inflacija. Grožnja gospodarske krize skrbi 39 odstotkov vprašanih, morebitno pomanjkanje dobrin, hrane in energentov pa 36 odstotkov. Občutno pa je naraslo pripisovanje odgovornosti za vojno Ukrajini, tako v Sloveniji kot v regiji.

Svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je na včerajšnji seji sprejel poziv vladi za delno uskladitev rtv-prispevka z inflacijo. V pozivu, ki so ga predstavili na popoldanski novinarski konferenci, menijo, da se je obstoječi sistem financiranja, ki naj bi skrbel za stabilnost javnega zavoda, v 12 letih sam sprevrgel v vir destabilizacije.

Inflacija v Sloveniji se je znižala na obvladljive ravni, za kar je z ukrepi zaslužna tudi vlada, je v DZ danes dejal premier Robert Golob. Največji izziv po njegovih besedah ostaja zajezitev rasti cen storitev, k čemur bo vlada med drugim prispevala z ukrepi na področju stanovanjske politike, je napovedal.

Inštitut 8. marec in njegova direktorica Nika Kovač odgovarjajo prvaku SDS Janezu Janši, ki se je obregnil ob njihovo kampanjo, s katero opozarjajo na prikrite podražitve zlasti ponudnikov hrane, ki izdelke zmanjšajo, medtem ko cena ostane ista ali je celo višja.

Nekdanji minister za gospodarstvo in ekonomist dr. Matej Lahovnik opozarja na še en problematičen ukrep sedanje vlade: dohodninski davčni razredi se ne bodo usklajevali z inflacijo.

Vlada in sindikati javnega sektorja so danes parafirali dogovor, po katerem se bodo plače v javnem sektorju z junijem uskladile v višini 80 odstotkov inflacije v letu 2023. Dogovor obenem predvideva, da bo regres za letni dopust izplačan že marca in ne šele junija, kot je to običajno.

V predlogu proračuna za prihodnje leto je za 8,2-odstotno uskladitev pokojnin predvidenih okrog 550 milijonov evrov, je po včerajšnji seji vlade dejal minister za delo Luka Mesec. Napovedana uskladitev temelji na trenutnih ocenah Umarja glede rasti plač in inflacije, je pojasnil in dodal, da večjih odstopanj od napovedane številke ne pričakuje.

Kot v intervjuju pravi David Kovačič, generalni direktor Spar Slovenija, ljudje ob sedanji draginji nakupujejo vedno bolj premišljeno. Delež blaga, ki se v Sparu proda po akcijski ceni, se povečuje. Mladi so manj vezani na slovenske izdelke kot starejši. Ko so žal soočeni z realnostjo za preživetje, se pretežno fokusirajo na cene.

Vlada bo danes po napovedih nadaljevala sprejemanje ukrepov za pomoč gospodinjstvom zaradi visokih cen energentov. Uvedla je že delno regulacijo cen pogonskih goriv ter omejila najvišje cene elektrike in zemeljskega plina. Danes naj bi enako ukrepala še glede cen daljinske toplote. Jeseni bodo sledili ukrepi za gospodarstvo.

Vojna v Ukrajini je pognala kvišku cene energentov in hrane. Zaradi naraščajoče draginje, ki ima seveda zaradi nezadovoljstva ljudi tudi politične posledice, so centralne banke v EU in ZDA napovedale vojno inflaciji z dvigom obrestnih mer. To pa lahko svetovno gospodarstvo potisne v recesijo.

Zlato je imelo skozi celotno zgodovino vedno velik vpliv na monetarni sistem. Prvič so ga kot plačilno valuto uporabljali okoli 550. leta pred našim štetjem, in sicer na območju današnje Turčije.

Ob fokusu medijev na posledice ruske agresije na Ukrajino z vidika energentov, ekonomist dr. Maks Tajnikar v intervjuju za Reporter opozarja na vprašanje hrane. Kriza s hrano je in bo svetovna, sprožila bo velike migracije, nemire. Na področju žit je Rusija največja izvoznica na svetu, Ukrajina je četrta ali peta.

Vlada se je danes vendarle seznanila s spomladansko gospodarsko napovedjo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Za letos je urad napoved rasti BDP znižal s 4,7 na 4,2 odstotka, je po seji vlade povedal finančni minister Andrej Šircelj. Podrobnosti bodo na Umarju novinarjem pojasnili ob 12. uri.

Potem ko je hrvaška vlada z ukrepi, med drugim z znižanjem davka na dodano vrednost (DDV), napovedala boj proti podražitvam, so večji trgovci na Hrvaškem obljubili znižanje. Prvi bo cene nekaterih svojih izdelkov že z marcem znižal Lidl Hrvaška.