Skozi stoletja se je obdržalo kot stabilna valuta, ki ne izgublja vrednosti. Že prvi papirnati denar so vezali na protivrednost v zlatu – za časa »mongolske dinastije«. Zato so tudi v 19. stoletju uvedli zlati standard v monetarnem sistemu, ki je zagotavljal posredno menjavo denarja za zlato po fiksnem menjalnem tečaju, da bi s tem preprečili manipulacije na trgu. Zlati standard je trajal približno sto let.
In pred približno sto leti se je Nemčija soočala z najvišjo inflacijo doslej. Ko je denar skorajda iz ure v uro izgubljal vrednost. Ko se je v času med naročilom skodelice kave v kavarni in njenim plačilom, cena povišala za 40 odstotkov. Ko so dejansko morali tudi nakit in zlato menjati za hrano. Lani so o menjavi zlata za hrano poročali tudi iz Venezuele. Letos je bila pri nas dosežena 6,9-odstotna inflacija, kar smo že vsi krepko občutili ob nakupu osnovnih življenjskih potrebščin.
Zlato je v tem obdobju podražilo za približno 9,2 odstotka, kar ponovno dokazuje, da naložba v zlato ohranja vrednost denarja skozi turbulentne čase.
Vendar se nam inflacije, ki je in nas še čaka, ni potrebno bati, saj obstaja vsaj pet razlogov, zakaj nam lahko tudi koristi.
1. Inflacija nas spodbuja, da smo preudarni in iznajdljivi. V času, ko cene življenjskih potrebščin nenadzorovano rastejo, so najbolj pod udarom potrošniki z nespremenljivim dohodkom, saj plače in pokojnine ne rastejo v skladu z inflacijo in se tako kupna moč šibi. Premožnejši del prebivalstva manj občuti efekte inflacije, saj imajo običajno več različnih virov dohodkov. Inflacija nam odpira različne poti, da lahko celo povečamo svoje premoženje, če smo malo iznajdljivi in spremljamo trg.
2. Inflacijo lahko uporabimo za povečanje osebnega bogastva. Inflacija ne povečuje razlike le med bogatimi in revnimi, ampak tudi ustvarja neenakost izdelkov na trgu. Cene izdelkov se gibljejo zelo različno, med najvišjo rastjo cen najdemo izdelke, po katerih je največje povpraševanje. Trenutno so to energenti, olje, pšenica, različne kovine. Cene izdelkov, ki trenutno manj potrebujemo, pa dejansko stagnirajo ali celo upadajo. Danes kupujemo za isti denar manj stvari, zato se posledično odpovedujemo luksuznim dobrinam, kot so draga oblačila, pohištvo in podobno. Na ta način imamo priložnost povečati svoje osebno bogastvo: če denar spremenimo v izdelke ali sredstva, k rastejo hitreje od stopnje inflacije, bomo postali bogatejši.
Tetragram projekt, d.o.o.Tehnološki park 201000 Ljubljana030 709 998
3. Inflacija nas usmerja k razmišljanju o trajnih vrednotah. Pri nakupu izdelkov po podražitvah se verjetno vsi sprašujemo, ali to, kar kupujem, res potrebujem. Če ne moremo kupiti vsega, kar si želimo, začnemo razmišljati o tem, da bi denar raje porabili za stvari, ki imajo trajno vrednost. S tem smo se tudi naravnali k izogibanju nepotrebnim in nesmiselnim nakupom. Lahko rečemo, da se bolj zavedamo dobrega na račun slabega.
4. Ustrezna zaščita pred inflacijo. Vedno obstaja možnost, da premoženje zaščitimo pred izgubo vrednosti. Posamezniki ščitijo svoj papirnati denar z vlaganjem v izdelke, katerih cena raste. Vendar nakup večjih količin moke ali olja ni način za zaščito prihrankov. Vlaganja v plemenite kovine, majhne ali večje naložbene zlate palice ter zlati kovanci pa so na voljo vsem slojem prebivalstva. Seveda ni to edina možnost, je pa ena izmed bolj privlačnih in elegantnih.
5. Inflacija je vedno z nami. Inflacijo smo začeli zaznavati šele v zadnjih mesecih, ko je poskočila na skoraj sedem odstotkov. Toda tiho zviševanje cen je bilo vedno, odkar obstaja papirnati denar. Ekonomisti pravijo, da je inflacija v višini dveh odstotkov »zdrava« za gospodarstvo. Lahko se s tem strinjamo ali pa tudi ne, kajti dveodstotna inflacija na leto bo v dvanajstih do trinajstih letih znižala vrednost našega premoženja za četrtino. To pomeni, da se moramo pred inflacijo zaščititi ne le v časih, ko je nenavadno visoka, ampak tudi, ko je nizka.
