V Avstriji se usklajujejo, kar pomeni, da ob rasti dohodka v višini inflacije plačujejo še vedno enako višino davka. Če pa se davčni razred ne uskladi z inflacijo, se ob rasti plač (v višini inflacije) ne poviša skladno s tem tudi meja za vstop v višji davčni razred. Zaradi tega padeš v višji davčni razred – si bolj obdavčen. Prav tako se niti dohodninske olajšave ne usklajujejo z inflacijo. Oboje je dejansko prikrita dodatna obdavčitev ljudi, ki je povprečen državljan sploh ne zazna.
Podobno je pri DDV: ne glede na to, da se stopnja obdavčenja ne poveča, se zaradi inflacije nateče več denarja v proračun. V zvezi z dvigom davka na dobiček podjetij (za popoplavno obnovo) je po mnenju Lahovnika nevarnost, da postane ta dvig trajen (zdaj je predviden za pet let). To smo videli pri dvigu DDV, ki je bil predviden kot začasni – krizni (v času vlade Alenke Bratušek), pa je ostal trajno.
Pozna veliko podjetnikov in gospodarstvenikov, ki mu rečejo: volili smo Svobodo, na oblast pa smo dobili skrajno levico, ki zmanjšuje podjetniško svobodo.
Enako je trajno ostal dvig najvišje dohodninske stopnje s 45 na 50 odstotkov. Težavo vidi tudi v tem, da se uvajata dva nova obvezna prispevka – zdravstveni prispevek kot nadomestilo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter prispevek za dolgotrajno oskrbo – ob skoraj enaki kakovosti javnih storitev.
Avstrija in Hrvaška se trudita razbremenjevati delo, podjetja, pri nas pa gremo v drugi smeri in izgubljamo konkurenčnost. Na to podjetja ustrezno opozarjajo, toda kot kaže, o ekonomski politiki vlade odloča Levica. Slednja si sploh ne predstavlja, da na primer evidentiranje delovnega časa ni zgolj dodatna administrativna obremenitev podjetij, pač pa jih tudi stane. Vtis je, da je Levica edina v vladi z jasnim ideološkim programom, ki ga tudi dosledno uresničuje. To bo Svobodo stalo na naslednjih volitvah, pravi Lahovnik, podobno kot je LDS, ko se je umaknila preveč v levo.
Pozna veliko podjetnikov in gospodarstvenikov, ki mu rečejo: volili smo Svobodo, na oblast pa smo dobili skrajno levico, ki zmanjšuje podjetniško svobodo. Pri stranki Svoboda bodo izgubili naslednje volitve, saj ne razumejo, da njihova volilna baza niso skrajni levičarji. Levica z davki hrani svoje volivce, Svoboda pa jih izgublja. Ljudje bodo vse bolj čutili, da imajo manjše razpoložljive dohodke.
Lahovnik je član vladnega strateškega sveta za makroekonomska vprašanja, kjer sta na sejah praviloma zraven tudi premier in finančni minister Klemen Boštjančič. Imajo konstruktivne diskusije, potem pa čez nekaj dni ugotovijo, da gre stvar v povsem drugi smeri. Zato so podjetniki seveda nezadovoljni.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
