Je Bitcoin res učinkovit v boju proti inflaciji?

Ko inflacija postane preveč agresivna, je to seveda druga zgodba. Lahko destabilizira gospodarstvo in zmanjšuje kupno moč ljudi. Da bi se pred tem zaščitili, so se mnogi v preteklosti obrnili k tako imenovanim „oprijemljivim sredstvom“, pri čemer je zlato že desetletja najpogostejša izbira.

Tu je nekaj zanimivega—trenutna stopnja inflacije ponudbe bitcoinov znaša približno 0,83 %, kar je celo manj od običajne letne stopnje inflacije zlata. Ob tem se poraja ključno vprašanje: Ali lahko Bitcoin dejansko služi kot zaščita pred inflacijo?

Za Slovence, ki so občutili vpliv nedavnega dviga cen v evroobmočju, pa je bolj pomembno, ali je lahko Bitcoin pametnejši način za ohranjanje vrednosti v daljšem časovnem obdobju?

Slovenci in izkušnje z inflacijo v evroobmočju

Za večino Slovencev inflacija ni le tema, o kateri se govori v poročilih—temveč nekaj, kar so občutili na blagajni. Po pandemiji so se računi za energijo povečali, živila so postala dražja in prav tako se je zgodilo z najemnino. Slovenija kot del evrskega območja ni imela vpliva na obrestne mere ali monetarno politiko. To je urejala Evropska centralna banka, Slovenci pa smo se morali sprijazniti s posledicami.

Ko se cene višajo, plače pa zaostajajo, ljudje začnejo o denarju razmišljati drugače. Varčevalni računi niso več tako varni. Nekateri so se začeli zanimati za zlato ali nepremičnine, drugi za delnice, opazna množica pa se je začela posvečati Bitcoinu. Ne le premoženje samo, temveč tudi cenaBTC/EUR kot potencialni barometer zaupanja v tradicionalne valute.

Tega ni težko razumeti. Bitcoin ni podrejen Bruslju ali Frankfurtu. Ne potrebuje odbora, ki bi določal njegovo pot. Za Slovence, vajene finančnih odločitev v oddaljenih sejnih sobah, je Bitcoinova neodvisnost pomenila nekakšno tiho obljubo—morda celo občutek nadzora v sistemu, ki se pogosto zdi nedosegljiv.

Pomembno se je zavedati, da je Bitcoin kot čustveni vrtiljak. Ideja, da bi z njim premagali inflacijo, se sliši odlično, dokler ne ugotovite, da bi lahko v nekaj tednih izgubili polovico svojega denarja. Kljub temu, da je naraščajoča inflacija Slovence spodbudila k zanimanju za alternative, pa ima veliko ljudi še vedno pomisleke glede razmerja med tveganjem in donosnostjo Bitcoina.

Stopnja inflacije Bitcoina ni takšna, kot mislite, da je

Naj takoj nekaj razčistimo—ko ljudje govorijo o „stopnji inflacije“ Bitcoina, s tem ne mislijo tega, kar je mislil vaš učitelj ekonomije. Ne gre za dvig cen kruha ali najemnine. Gre za hitrost ustvarjanja novih Bitcoinov in njihovega vstopa v obtok. To je bistvena razlika, saj vas zamenjevanje obeh lahko zmede, zlasti če primerjate Bitcoin neposredno z evri na vašem slovenskem bančnem računu.

Tudi urnik izdajanja Bitcoinov je trdno zakodiran in javno znan vnaprej. V nasprotju s centralnimi bankami, ki se lahko odločijo, da bodo natisnile več denarja, kadar se bliža kriza ali volitve, Bitcoin ne igra te igre. Število novih kovancev pridobljenih z rudarjenjem, se vsaka štiri leta prepolovi. To je to. Brez presenečenj, brez tiskovnih konferenc. Čista matematika.

Nekaterim je Bitcoin všeč zaradi svoje predvidljivosti. V tradicionalnih sistemih se denarna politika pogosto odziva na politične in gospodarske pritiske. V primeru Bitcoina se nihče ne more kar tako odločiti, da bo „spodbudil gospodarstvo“ z izdajo kovancev. Takšen nadzor je lahko osvežujoč, zlasti za Slovence, ki so zaradi odločitev, sprejetih daleč stran v Frankfurtu, videli, da so se cene močno spremenile.

Vendar to ne pomeni, da je Bitcoin imun na kaos realnega sveta. Njegova ponudba je morda predvidljiva, cena pa zagotovo ne. O tem odloča trg, ki mu ni vedno mar za dobavne krivulje ali bele knjige. Čeprav je „stopnja inflacije“ na papirju videti dobro, je vprašanje, ali vam bo pomagala v resničnem življenju, še vedno predmet razprave.

Nestabilnost Bitcoina spodkopava njegovo vlogo zaščite pred inflacijo

Če razmišljate o Bitcoinu kot zaščiti pred inflacijo, se morate najprej vprašati, ali lahko nekaj tako nepredvidljivega res služi kot zaščita? Bitcoin ni mirno, počasi spreminjajoče se premoženje. Njegova cena niha kot po tekočem traku. Eno je zaščita pred inflacijo, drugo pa je tveganje, da v slabem mesecu izgubite 60 % svojega denarja.

Ta nestabilnost ni le občasna težava, temveč je neločljivo povezana z obnašanjem premoženja. Trg deluje na podlagi čustev, špekulacij in nihanja razpoloženja. Tvit vplivneža ali nepričakovana uredba lahko povzroči padec ali dvig Bitcoina. Večina Slovencev ga nebi štela za „stabilno hranilnico vrednosti“.

Poleg tega je tu še psihološki davek. Spremljanje 30-odstotnega padca naložb čez noč ni le finančno boleče, temveč tudi psihično izčrpajoče. Ljudje za mir raje ne spremljajo neprestano grafikonov in novic. To prinaša stres in odvisnost od kofeina.

Kljub temu je med zadnjo carinsko vojno med ZDA in Kitajsko BTC pokazal manjšo nestabilnost kot večina finančnih sredstev. Padel je, si hitro opomogel in se zdaj približuje najvišji vrednosti vseh časov.

Zaključek

Bitcoin ne zavira inflacije njegova ponudba, temveč vse drugo, kar ga obdaja. Nestabilnost, pravna negotovost, da se obnaša bolj kot tehnološka delnica kot stabilno finančno sredstvo. Seveda je stopnja inflacije ponudbe BTC predvidljiva in nizka, vendar je težko govoriti o zanesljivi zaščiti, če lahko cena v enem dnevu spremeni za 20 %. Na koncu lahko pomaga pri inflaciji, a zagotovo ni prva izbira.

Naročnik oglasa je Close Your Gap SRL