Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je na državni slovesnosti ob Jami pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu poklonila žrtvam pobitih ob koncu druge svetovne vojne. Ob tem je izrazila željo, da bi politika naredila večji korak naprej proti spravi, kot tudi, da bi se našlo mesto za centralno kostnico, v kateri bi dostojno pokopali vse žrtve.

V državnem svetu poteka posvet o delu komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Po besedah državnega svetnika Rajka Fajta je komisija v preteklih 35 letih opravila veliko dela, mnoge naloge pa ostajajo odprte, terjajo nadaljnje delo in iskanje rešitev v skupnem dialogu države, lokalnih skupnosti, strokovne javnosti in civilne družbe.

V Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani bodo popoldne odprli razstavo z naslovom 3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico - slovenski Katin, je sporočil zgodovinar in avtor razstave Jože Dežman. Razstava bo na ogled do 10. maja.

Večina komunalnih podjetij v hrvaških mestih se spopada s pomanjkanjem grobarjev. Plače se gibljejo od 663 do 1061 evrov, a mladih to delo ne zanima, starejši odhajajo v pokoj, žensk pa kot grobark ne zaposlujejo. V mestu Ludbreg so zato morali omejiti število pokopov na tri na dan, je poročala hrvaška nacionalna televizija HRT.

Vlada je na sredini dopisni seji izdala odlok o razglasitvi Grobišča Barbara rov v Hudi Jami za kulturni spomenik državnega pomena. V rovu rudnika v Hudi Jami pri Laškem so marca leta 2009 našli prikrito množično grobišče žrtev povojnih pobojev po drugi svetovni vojni.

Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je med pripravami na gradnjo hidroelektrarne Mokrice iz dela nekdanjega protitankovskega jarka pri Mostecu pri Brežicah izkopala posmrtne ostanke izvensodno pobitih po drugi svetovni vojni. Del tamkajšnjega območja bo namreč po zajezitvi Save pri Mokricah zalila voda, so pojasnili.

Jamarji so v enem od kraških brezen v Kočevskem rogu odkrili človeške posmrtne ostanke. Gre za ostanke najmanj 35 oseb, verjetno pa jih bodo izkopali še več deset. "Domnevamo lahko, da gre za eno od še neodkritih morišč v Kočevskem Rogu," je sporočil predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman.

Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je danes predstavila doslej opravljena dela in raziskave na območju brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Rezultati raziskav potrjujejo pričevanja nekaterih preživelih, ki so se uspeli rešiti, da gre za morišče in grobišče slovenskih vojnih ujetnikov.

Iz Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB so danes sporočili, da ne morejo pojasnjevati zadev v zvezi s povojnimi poboji in prikritimi grobišči, saj nimajo teh podatkov. S tem so se odzvali na opozorilo članov pristojne vladne komisije, da od ZZB niso dobili nobenih podatkov o grobišču Jama pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu.

V breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu začenjajo odstranjevanje minirane kamnine z ostankov več kot 1500 po drugi svetovni vojni umorjenih ljudi, je sporočil predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

Po petnajstem juliju se bo začelo odstranjevanje naminirane kamenine, s čimer bo omogočen dostop do posmrtnih ostankov v Jamo pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Posmrtni ostanki bodo iz jame iznešeni prihodnje leto.

Na gori Igman pri Sarajevu so našli doslej neznano množično grobišče, za katerega domnevajo, da skriva ostanke večjega števila Bošnjakov, žrtev vojne v BiH. Umrli naj bi poleti 1992, je potrdilo tožilstvo Bosne in Hercegovine. Kot so dodali, gre verjetno za osebe, ki so jih srbske sile umorile na območju občine Donji Hadžići pri Sarajevu.

V mehiški zvezni državi Veracruz so odkrili še eno množično grobišče z najmanj 166 trupli žrtev spopadov med mamilarskimi tolpami. Novico je novinarjem v četrtek sporočil državni tožilec Jorge Winckler, ki natančne lokacije grobišča zaradi varnostnih razlogov ni razkril.

Ob devetletnici odkritja množičnega grobišča v opuščenem rudniku v Hudi Jami je komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč sprejela izhodišča za ureditev groba na Dobravi in rova sv. Barbare kot trajnega kraja spomina. "Grobišče naj postane del ekomuzeja Občine Laško, nekdanja kostnica pa naj postane soba spomina," je dejal Jože Dežman.

Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je že v začetku lanskega decembra v pobudi za ustanovitev zavoda za vojna grobišča opozoril tudi na po njegovi oceni obupno stanje partizanskih grobišč.

Na grobišču Macesnovec pri Kamniški Bistrici se je te dni začelo izkopavanje posmrtnih ostankov žrtev povojnega nasilja, je za STA potrdil predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman.