Iz množičnega grobišča pri Brežicah izkopali ostanke vsaj 139 ljudi, pobitih po koncu druge svetovne vojne; med žrtvami tudi ženske

Vodja ekshumacije Uroš Košir je na današnji novinarski konferenci ob tem prikritem grobišču povedal, da so od 25. avgusta do danes v nekdanjem protitankovskem jarku odkrili posmrtne ostanke vsaj 139 ljudi.

Končno število bo znano po končani ekshumaciji in opravljenih antropoloških analizah. Po končanem izkopu zgornje površine protitankovskega jarka pa je razvidno, da gre za tri različne likvidacije in zakope.

V prvi skupini je bilo vsaj 32, v drugi vsaj 27 in v tretji vsaj 80 ljudi. Po poboju in zasutju prve skupine je bila v jarku pobita in zasuta druga skupina, ki ji je sledila tretja, največja skupina.

V prvi skupini so prisotni vojaki, med katerimi so bili verjetno tudi civilisti, ki sicer prevladujejo v drugi skupini. Glede na odkrite predmete - lasnice, ženski čevlji - so bile v drugi skupini tudi ženske, ena žrtev pa je imela umetno nogo.

V tretji skupini prevladujejo pripadniki različnih oboroženih sil. Odkriti predmeti žrtev so slovenskega, nemškega in hrvaškega porekla, kar nakazuje, da so bile v grobišču zakopane žrtve različnih narodnosti.

Velik del žrtev v prvih dveh skupinah je bil obut, vsi v tretji pa so bili skoraj brez izjem bosi. Del žrtev je bil zagotovo tudi slečen vsaj do spodnjega perila. Večina skeletov ima opazne, z žico na hrbtni strani zvezane roke.

V zasutju jarka in med posmrtnimi ostanki so odkrili tudi številne ostanke streliva različnih kalibrov, mesto njegovega odkritja pa nakazuje, da so bile žrtve ustreljene na robu jarka oziroma v njem, je še dejal Košir.

Vodja kriminalistične akcije Sprava Pavel Jamnik je navedel, da je grobišče v Mostecu eno prvih, za katere je slovenska javnost izvedela po osamosvojitvi in s katerim se je začela ukvarjati policija. Že leta 1995 in v nadaljevanju leta 2000 so o ugotovitvah obvestili državno tožilstvo v Krškem.

Ugotovili so sicer, da so nekdanji protitankovski jarki v dolžini do 200 metrov napolnjeni s človeškimi posmrtnimi ostanki. Žrtve pa so tam v več kampanjah pobijali od maja do predvidoma konca oktobra 1945.

Prevoze in zaščito območja pobojev so izvajale predvsem enote slovenskega Korpusa narodne obrambe Jugoslavije ali t. i. Knoja. Pri pobijanju so sodelovali tudi Slovenci. Za nekatere so odkrili tudi identiteto, a so bili že pokojni. Z njihovimi imeni in priimki so sicer seznanili tožilstvo.

Ugotovili so še, da so ljudi na grobišče pri Mostecu vozili s Teharij, vsaj za en avtobus žensk pa so pripeljali od že polne Hude jame. Vozili so jih še iz zapora v Šentvidu, med žrtvami naj bi bila še pri begu zajeta skupina nemških vojakov in hrvaških ustašev.

Koliko je bilo vse pobitih, ne želijo ugibati. Tako ocenjevanje tudi ni na mestu, je še poudaril Jamnik.

Antropologinja Petra Leben Seljak je napovedala, da posamična obravnava skeletov žrtev v danih pogojih ne bo možna. Uporabili pa bodo strokovni pristop, ki se v arheologiji uporablja za raziskave kostnic. Vse kosti bodo sicer prešteli in na podlagi njihovega števila določili minimalno število skeletov. Določili bodo tudi spol žrtev in poiskali morebitne patološke spremembe, ki bi lahko pokazale na vzrok smrti, je med drugim dejala.

Predsednik Komisije vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je menil, da gre na grobišču za "ujet trenutek smrti". "Z arheologijo se približamo žrtvam in če storilci molčijo, pač žrtve govorijo," je pristavil.

Po njegovih besedah bodo po ekshumaciji opravili antropološke raziskave. Posmrtne ostanke bodo nato prepeljali v kostnico v Maribor, desne stegnenice žrtev pa v depo vzorcev za identifikacijo, ki ga upravlja policijski forenzični laboratorij v Škofji Loki. Drobne najdbe bodo predali Muzeju novejše zgodovine, je še povedal Dežman.