Nataša Pirc Musar v Kočevskem rogu: Treba je priznati, da je šlo pri pobojih za zločin (FOTO)

Kot je v izjavi ob robu slovesnosti dejala Pirc Musar, odločitev, da pride in se pokloni pobitim, ni bila težka, "ker je tako prav z vidika civilizacijskih norm in vrednot, ki jih ne želim samo zastopati, ampak tudi živeti". Ponovila je, da je treba priznati, da je šlo pri pobojih za zločin, kar da je do zdaj tudi sama že večkrat povedala.

Glede vprašanja sprave je ocenila, da je sprava vedno težka. "Veliko hodim po Sloveniji in se pogovarjam z ljudmi. Veliko se jih je že davno pomirilo in so spravljeni v sebi, v svoji duši, bi si pa želela, da bi en večji korak naprej naredila tudi politika," je dejala.

Sama, kot je poudarila, dela na tem že od začetka mandata: "Nekaj korakov naprej smo že naredili, tudi z ureditvijo tega prostora ob Jami pod Macesnovo gorico, za kar sem hvaležna ministrstvu za obrambo. Bo pa treba še najti mesto dostojnega pokopa za vse, mesto za centralno kostnico. Veliko pogovorov na to temo sem že opravila, še jih bo treba, ampak jih bom, ker mi ni težko in je tako prav," je dejala.

Slovesnosti se je udeležil tudi novomeški škof Andrej Saje, ki je skupaj z duhovniki novomeške škofije ob breznu vodil molitev za pokojne. V nagovoru je med drugim dejal, da je sprava mogoča in tudi nujna, "toda ne brez resnice, priznanja krivde, pravičnosti, predvsem pa ne brez povrnjenega dostojanstva za žrtve, njihove svojce in družine".

"Sprava je onemogočena, dokler zločin kot tak ni imenovan in obsojen, dokler ne rečemo jasno, da so bili množični poboji brez sodbe zločin. Kajti zločin je zločin in je vreden obsodbe, ne glede na to, kdo ga je storil," je poudaril. Pozval je k čimprejšnjemu dostojnemu pokopu vseh pobitih.

Državno spominsko slovesnost ob Jami pod Macesnovo gorico je pripravilo ministrstvo za obrambo, Pirc Musar pa se jo je udeležila na povabilo obrambnega ministra Boruta Sajovica. Predsednica republike in državni sekretar na obrambnem ministrstvu Marko Lovše sta ob tej priložnosti k breznu položila venca.

Čez dober teden dni bo spominsko slovesnost ob istem breznu pripravila Nova slovenska zaveza.

Kot ugotavljajo zgodovinarji, naj bi v Kočevskem rogu ob koncu druge svetovne vojne na več grobiščih končalo do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, največ, med 15.000 in 20.000, v breznu pod Krenom, 3450 pa v bližnjem breznu pod Macesnovo gorico, kjer naj bi bili pobiti predvsem Slovenci.