Dežman je pred "vsakoletnim romanjem skupine titofilnih ljudi v Dražgoše" spomnil na žrtve

Opozorilo je ponovil v tokratnem odprtem pismu pred nedeljsko slovesnostjo ob obletnici dražgoške bitke.

Dežman je zapisal, da želi pred "vsakoletnim romanjem skupine titofilnih ljudi v Dražgoše" znova spomniti na nekaj osnovnih težav, ki se tičejo stanja komunističnih vojnih grobišč in ateističnega obredja ob njih. Pismo je naslovil na Zvezo združenj borcev za vrednote NOB, predsednika republike, premierja, ministrstvi za delo in za kulturo ter na zgodovinarja Boža Repeta in Martina Premka.

V primeru Dražgoš gre po Dežmanovem mnenju za očitno nespoštovanje pravilnika o pokopališkem redu na vojnih grobiščih, ki je stopil v veljavo leta 2005. V njegovem petem členu je določeno, da morajo biti vojna grobišča označena z informativnimi tablami v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku ter v jeziku narodnosti pokopanih.

Informativna tabla mora vsebovati mednarodno oznako vojnega grobišča, morebitno oznako, da gre za kulturni spomenik, ime vojnega grobišča, obdobje, iz katerega je vojno grobišče, ter število in nacionalnost pokopanih, če so podatki znani. Kot je zapisal Dežman, pravilnik v petem členu tudi določa, da so dostopi do vojnega grobišča označeni s smerokazi, vsega predpisanega pa v Dražgošah ni.

Obiskovalec lahko ugotovi, da gre za vojno grobišče, samo iz napisa na kostnici, je opozoril Dežman. Napis pojasnjuje, da je v kostnici pokopanih osem borcev iz dražgoške bitke in 40 vaščanov, žrtev fašističnega terorja. Takšno število pokopanih, torej 48, je navedeno tudi v registru vojnih grobišč. Po odloku o razglasitvi kostnice s spomenikom za kulturni spomenik državnega pomena pa naj bi šlo za kostnico s 50 padlimi.

"Ali 48 ali 50? Oziroma drugače povedano - za komunistično stran ni toliko važno, kaj je bilo s posmrtnimi ostanki, bolj pomembno je, da imajo mrtvi ritualno-propagandno funkcijo. Čas pa bi bil, da bi ugotovili, kdo je dejansko pokopan v kostnici v Dražgošah," je kritičen Dežman. Spomnil je, da je umorjene Dražgošane pokopal nemški duhovnik, leta 1976 pa so jih brez verskega obreda preložili z nekdanjega pokopališča v kostnico.

"Na verski obred v veri žrtev pri tem drugem pogrebu ni smel nihče niti pomisliti. Čas je, da bi komunistična stran dojela, da je kršila ženevske konvencije, ki zahtevajo svobodo vesti in bogočastja, spoštovanje vere sočloveka, tako živega kot mrtvega," je zapisal Dežman. Dodal je, da od komunističnih veteranov in države pričakuje, da bodo s katoliško in drugimi cerkvami vzpostavili dialog o uresničevanju ženevskih konvencij.

"Ali je preveč pričakovati, da bi ob kostnici v Dražgošah uredili katoliško kripto v spoštovanju vere pokopanih in njihovega mučeništva," se je vprašal Dežman. Ob tem je opozoril, da pravilnik o pokopališkem redu tudi zahteva, da se morajo vsi obiskovalci in izvajalci del vesti primerno kraju in namenu vojnega grobišča s spoštovanjem do umrlih.

Po Dežmanovem mnenju so "raznorazna rogoviljenja, hujskanja ipd. na grobu v Dražgošah prav v času vsakoletnih januarskih ritualov" kršenje pravilnika. Izrazil je željo, "da bi dialog stekel tako, da bi letos pomladi ob praznovanju 50-letnice postavitve cerkve v Dražgošah blagoslovili tudi urejen grob padlih in umorjenih v Dražgošah januarja 1942".

Dežman je pismu še spomnil, da so bili z zakonom o vojnih grobiščih leta 2003 iz državnih evidenc izbrisani tudi partizanski družinski grobovi - morda celo več kot 20.000: "V registru vojnih grobišč so samo grobovi okoli 20.000 slovenskih smrtnih žrtev druge svetovne vojne, ki jih je komunistična stran uredila kot spomenike ateističnega pokopa."

Sicer bodo v Dražgošah v nedeljo z 61. prireditvijo Po poteh partizanske Jelovice zaznamovali 76. obletnico dražgoške bitke.