Portal reporter.si je v aprilu zabeležil velik skok branosti – tako v primerjavi z letošnjim februarjem in marcem kakor tudi z aprilom 2024 in aprilom 2023.

Kakšni bodo sadovi žetve papeža Frančiška, bo pokazalo čas. Prvi sad se bo pokazal, ko se bo po končanih konklavah pokadil bel dim. Naslednik bo tako ali drugače prenašal, razvijal ali potisnil ob stran njegovo dediščino. Frančiškova doba se je končala, ostaja pa misel svetega Frančiška, ki ji je sledil papež – Mir in dobro. Preprosto Franciscus piše na grobu 266. papeža v baziliki Marije Snežne.

Frančiškove napovedi temeljite reforme vatikanske kurije so bile obetajoče, marsikaj je papež tudi realiziral. Zgovoren je bil, na primer, njegov dober kolega kardinal Franc Rode, ki ga je leta 1971 gostil v Sloveniji.

Devetdesetletnik kardinal Franc Rode, rojen na Rodici pri Domžalah 23. septembra 1934, je bil zadnji, sedmi otrok mame Frančiške in očeta Andreja. V spominih je temeljito pregledal rodovnik po očetovi in mamini strani.

Minuli teden je vladajoča koalicija verskim uslužbencem znižala višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost s 100 na 60 odstotkov. Ukinjena je bila uredba, ki jo je na zadnji seji maja lani sprejela tretja vlada Janeza Janše, s katero je določila 100-odstotno kritje prispevkov.

V Trebelnem v občini Mokronog so blagoslovili obnovljeno cerkev Sv. Petra iz 12. stoletja, a skoraj več zanimanja od prenovljene cerkve je med domačini zbudil visoki gost iz Vatikana. Kardinal Franc Rode je vodil slovesno mašo, na Dolenjsko pa se je pripeljal s prestižnim audijem z vatikansko registrsko tablico.

Dobro leto je odkar je krmilo Slovenske škofovske konference za naslednjih pet let poprijelo novo vodstvo na čelu z novomeškim škofom Andrejem Sajetom. Kaj je nov veter – pomladitev v škofovskem zboru – prinesel v Cerkev na Slovenskem?

Kardinal Franc Rode je javno priznal, da imenovanje Alojzija Urana za ljubljanskega nadškofa ni bila njegova izbira, je pa zanikal vpletenost v Uranov izgon v tujino. Neuradno pa naj bi bil dvorec Goričane eden od ključnih razlogov za dokončno zaostritev odnosov med Rodetom in Uranom.

Pokojni ljubljanski nadškof Alojzij Uran je veljal za najbolj priljubljenega slovenskega škofa, a tudi za škofa, ki so ga doletele številne življenjske preizkušnje, zaradi česar mu je opešalo srce. Kje, kdaj in zakaj se je v Uranovi nesrečni zgodbi z izgonom začela kotaliti informacija o domnevnem očetovstvu, zaradi katere naj bi Kongregacija Svetega sedeža sprejela dekret o njegovem obveznem odhodu iz domovine?

Ob letošnji Veliki noči mineva tretje leto od zadnjega slovesa ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Alojzija Urana. Njegova življenjska pot, začeta 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno goro, se je iztekla 11. aprila 2020 opoldne na velikonočno soboto.

Intervju v Reporterju s p. Jožetom Roblekom in tudi poznejši zapisi 84-letnega jezuita, v katerih se je (vnovič) lotil predvsem kardinala Franca Rodeta, je v Cerkvi na Slovenskem pa tudi širše zbudil precej pozornosti. Skuša jezuitski pater Jože Roblek in njegov krog preusmeriti pozornost od Marka Rupnika na Franca Rodeta?

Jezuitski pater Jože Roblek v intervju za Reporter brez dlake na jeziku spregovori o kardinalu Francu Rodetu, najmočnejšem možu slovenske Cerkve zadnjega četrt stoletja. Ta je po njegovih besedah »človek z veliko težnjo po bogastvu in slavi, po tem, da želi biti v središču pozornosti«. Očita mu, da je kriv tako za finančni zlom mariborske nadškofije kot za vsa maščevanja v slovenski Cerkvi, še zlasti nadškofu Alojzu Uranu. Roblek se je v pogovoru razgovoril tudi o papežu Frančišku in Rodetovem pravem odnosu do njega.

Cerkev v Evropi je preveč institucionalizirana, togo ujeta, zaprta sama vase in zato v veliki krizi, meni pater Jože Roblek, in nič drugače ni s Cerkvijo na Slovenskem.

Pred dnevi je celjski škof Maksimilijan Matjaž, odgovoren za sinodalno dogajanje v Sloveniji, predstavil narodni sinodalni sklepni dokument. Kakšno je trenutne stanje slovenske krajevne cerkve?

Novemu predsedniku Slovenske škofovske konference novomeškemu škofu Andreju Sajetu radi priznavajo trud za neodvisnost oziroma distanco do raznoraznih vplivnih skupin v Cerkvi. Tudi do takšnih, ki so v zadnjih letih povzročila marsikakšno turbulenco oziroma afero, in ga želijo umestiti v svoj narativ očiščevanja Cerkve. Nekakšne nevladne organizacije znotraj Cerkve so, je slišati – Inštitut 8. marec.

Ne vem, od kje Vam take nenavadne informacije o Cerkvi v Sloveniji in vesoljni Cerkvi, piše ljubljanski nadškof Stanislav Zore v odprtem pismu uredniku Domovine Tinetu Mamiću.