Na ta dan se je dokončalo njegovo trpljenje. Po treh mesecih zdravljenja v ljubljanskem kliničnem centru, kjer je imel operacijo možganskega tumorja in pljučno embolijo, je bil nekaj dni pred smrtjo pripeljan v ljubljanski hospic.
Kdo ve, morda so ga prav zaradi njegove velike priljubljenosti doletele toliko večje življenjske preizkušnje. Vse še dandanes burijo duhove, najbolj izgon iz domovine. Tako ostre kazni ni mogel sprejeti, nenehno se je spraševal, zakaj?
Kje, kdaj in zakaj se je v Uranovi nesrečni zgodbi z izgonom začela kotaliti informacija o domnevnem očetovstvu, zaradi česar naj bi Kongregacija Svetega sedeža sprejela dekret o njegovem obveznem odhodu iz domovine?
Ali je po desetletju zdaj že mogoče potrditi, da je prišlo do njegove napotitve v tujino na podlagi zgolj ustnega pojasnila ali pisno izdanega dekreta?
Na koga vse je Uran naslovil v svojem pismu, kdo vse mu je postavljal pogoje in kakšno je bilo njegovo mnenje o novici o njegovem domnevnem očetovstvu in zavračanju testa DNK? Kdo je poskrbel, da je bila novica objavljena v medijih, še preden je Uran slišal zanjo in še pred njegovo napotitvijo v Vatikan?
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
