Kot smo že pisali, je bil kardinal Franc Rode med člani kongregacije (član je postal leta 2005), ki je odločala o vsebini temeljne obsodbe, Uranovem domnevnem očetovstvu. Seveda mu je mogoče verjeti, da je imel ravno takrat kakšne druge obveznosti, toda ob tem velja pripisati mnenje dobro poučenih, da v kongregaciji za škofe pod takratnim vodenjem kanadskega kardinala Marca Quelleta zagotovo ni nihče izmed članov mogel poznati Urana ter razmer v Slovenski cerkvi tako dobro kot en sam član: kardinal Franc Rode.

O tem, zakaj bi Rode želel škoditi Uranu, je bilo omenjeno že ničkolikokrat. Kardinal se seveda vedno znova in znova želi v vseh mogočih intervjujih za izbrane časnike otresti krivde za Uranov izgon. Dejstvo je, da je bil prav on tisti, ki si ni želel, da bi ga po njegovem odhodu v Rim na njegovem mestu ljubljanskega nadškofa nasledil Uran, kar je sam večkrat prostodušno priznal.

A to je še najmanj. Uran je postal Rodetov največji trn v peti, ko je odločno nasprotoval, da bi se denar ljubljanske nadškofije trošil za drago prenovo dvorca Goričane, kamor se je hotel vseliti Rode kot knezoškof. Tako kot nadškof Alojzij Šuštar tudi Alojzij Uran ni imel želja, da bi dvorec postal novi sedež ljubljanske nadškofije in še manj, da bi v njem bival le Rode kot knezoškof. Denar nadškofije je namreč želel predvsem nameniti zdaj že pred leti uresničenemu projektu gradnje nove osnovne šole Alojzija Šuštarja.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24