Na podlagi številnih medijskih objav in izjav, ki so se zvrstile od takrat do danes, je mogoče zapisati, da je bila novica o Uranovem domnevnem očetovstvu prvič objavljena v časniku Dnevnik, še predno je Uran odpotoval v Vatikan, kjer je izvedel, česa je obdolžen. Iz vsega zapisanega je mogoče tudi izvedeti, da naj bi bil pomožni škof Anton Jamnik tisti, ki je poskrbel za objavo informacije v Dnevniku o tem, da Uran zavrača test očetovstva z analizo DNK. Vse te v medijih objavljene informacije so bile zelo odločilne za kasnejši sprejem dekreta kongregacije proti nadškofu Uranu.
O vsem, kar se mu je dogajalo, je Uran napisal obsežno pismo »bratom v škofovstvu«. V njem je omenil, da je bil že leta poprej, preden mu je bilo očitano domnevno očetovstvo, deležen pritiskov. Ti so se začeli, ko je oktobra 2009 prosil svetega očeta Benedikta XVI. naj mu bo zaradi njegovega kritičnega zdravja dodeljen škof koadjutor (pomočnik). Med zdravljenjem na intenzivnem oddelku kliničnega centra ga je obiskal takratni nuncij v Sloveniji msgr. Santos Abril y Castelló in mu predlagal, naj se odpove vodstvu nadškofije. Uran je ob opisu tega dogodka v pismu zapisal: »Spraševal sem se, zakaj taka naglica.«
Ob predaji vodenja ljubljanske nadškofije nasledniku dr. Antonu Stresu niti on niti Stres, kot Uran opisuje v pismu, nista bila seznanjena s kakršnokoli cerkveno kaznijo, ki naj bi bremenila Urana, niti s kakršnimkoli omejitvami glede njegovega delovanja.
Po izročitvi vodstva škofije se je Uran po nasvetu apostolskega nuncija msgr. Castellá naselil v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano in tri leta zapovrstjo preživel po tri mesece v Domus Galilae v Izraelu, kjer ga je doletelo novo neprijetno presenečenje. 18. novembra 2010 je prejel apostolsko pismo nuncija v Sloveniji: »V njem mi je bilo naročeno, naj v primeru, da se iz zdravstvenih razlogov vrnem v Slovenijo, 'živim tako, da v prihodnosti ne bom povzročil težke nevarnosti za velik škandal'. Apostolski nuncij je še dodal, naj za prihodnost razmislim o stalnem bivanju izven Slovenije.« Kakšen je bil razlog tega sporočila, mu ni nihče pojasnil, je pa nuncij namignil, da je bila v zadnjem trenutku preprečena objava delikatnih novic v časopisu. »Kakšne naj bi bile te novice, od njega ni nikoli izvedel.«
Ključno v Uranovem pismu je njegovo pojasnilo, zakaj bi po mnenju nuncija lahko prišlo do 'težke nevarnosti za velik škandal'. Uran omenja, da so nekateri mediji na podlagi informacij iz »neuradnih cerkvenih krogov« zatrjevali, da se je sprl s Svetim sedežem, ker je zavrnil »zahtevo po ugotavljanju očetovstva.«
Ta informacija, prvič zapisana v članku, objavljenem v Dnevniku, je bila, kot je v pismu zapisal Uran: »… lažniva, saj zavrnitve zahteve po ugotavljanju očetovstva ni moglo biti, ker tega nikoli nihče ni zahteval od mene. Sam sem pripravljen sodelovati s kakršnokoli DNK ali drugo metodo ugotavljanja očetovstva, če bi kdorkoli to od mene zahteval …« Zapisal je še, da niti v času svoje duhovniške niti škofovske službe v ljubljanski nadškofiji ni prejel kakršnekoli prošnje ali zahteve po ugotavljanju očetovstva.
Uran je v pismu omenil, da je nuncija prosil, naj mu pojasni, katere obsodbe ga bremenijo, da so mu naložene tako stroge kazni, med drugim odpoved vseh javnih in slovesnih verskih obredov ter odhod iz Slovenije, čim prej bo mogoče. Od nuncija je prejel zgolj odgovor, da se ne poglablja v vsebino, ampak zgolj posreduje navodila (inštrukcije) kongregacije. O obtožbi je bil Uran seznanjen le ustno, kar pomeni, da je bil obsojen, ne da bi ga kdo obvestil o vsebini obsodbe: »Tako nisem imel niti možnosti, da bi se zagovarjal.«
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
