Koroški deželni glavar Peter Kaiser je včeraj napovedal, da bo na slovenski politični vrh naslovil protest proti gradnji nove jedrske elektrarne v Krškem. "Neodgovorno ravnanje Slovenije" je kritiziral tudi deželni svetnik Sebastian Schuschnig. Avstrija širitvi obstoječe krške nuklearke ali gradnji nove sicer nasprotuje že nekaj časa.

Na območjih z močnim deževjem in poplavami prihaja tudi do prekinitev pri oskrbi z elektriko. Trenutno je najhuje na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, na območju Elektra Celje je brez elektrike skoraj 12.000 odjemalcev. Več kot 4000 jih je brez elektrike tudi na območjih Škofje Loke, Medvod in Kamnika.

Plačni sistem v javnem sektorju prinaša prav bizarne rezultate: direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej je na primer plačan skoraj dvakrat bolje od njegovega gazde, ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

Predsednik NSi Matej Tonin je v govoru na taboru stranke v Gorišnici kritiziral politiko vlade, ki da je brez rezultatov in razdvaja, a tudi pozive k državljanski vojni iz desnice. Odgovorna politika je takšna, ki razmere v družbi pomirja in išče učinkovite rešitve, ko bodo ljudje to prepoznali bo NSi edina logična izbira, je prepričan.

Posel kitajskega Huaweija s Telekomom Slovenije, od katerega si je lobist Franci Zavrl obetal zajetno provizijo, bo verjetno propadel, zato ni čudno, da so v Zavrlovem taboru vse bolj nastrojeni zoper vlado Roberta Goloba. Tudi njegovi sodelavci so začeli udrihati po vladi.

Petrol bo, potem ko je državno odvetništvo zavrnilo predlog za mirno rešitev spora, verjetno vložil tožbo zoper državo za povrnitev škode zaradi regulacije cen pogonskih goriv spomladi 2022, pravi predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popović. V družbi si ob umiritvi cen na trgih želijo odpravo regulacije ali vsaj prilagajanje marž inflaciji.

Če pogledamo seznam poslovodstev v energetskih družbah pred nastopom te vlade, skoraj ni človeka, ki bi ostal na položaju. Nekateri bi temu rekli kar kadrovski cunami.

Slovenski premier Robert Golob je včeraj na Brdu gostil predsednika španske vlade Pedra Sancheza. V izjavi po pogovorih sta oba poudarila pomen strateške avtonomnosti Evrope, konkurenčnosti gospodarstva in reforme evropskega energetskega trga. Govorila sta tudi o migracijah ter izpostavila prijateljstvo ter usklajenost stališč med državama.

Ponovimo, da je bila povprečna novembrska plača v slovenski energetiki 2274 evrov neto. Pri čemer so prejemki vodstev družb vsaj za slovenske razmere sanjski.

Odkar je bila prvega junija lani v državnem zboru potrjena sedanja vlada, se je kadrovski vrtiljak posebej temeljito zavrtel na področju energetike. Najbrž tudi zato, ker premier Robert Golob izhaja iz te panoge gospodarstva, kjer se obrača največ denarja. Pišemo, kdo obvladuje milijarde v energetiki.

Premier Robert Golob je podpisal sporazum, ki po odločitvi skupščine Gen-I določa, da članom poslovodstva nagrada za poslovno uspešnost za leto 2021 ne pripada, so za STA pojasnili v podjetju. Nekateri drugi člani poslovodstva sporazuma še niso podpisali. Če bi nagrado Golob dobil, bi šla v dobrodelne namene, je napovedoval pred časom.

Na podlagi uredbe, s katero je vlada najvišjo dovoljeno tarifno postavko za variabilni del cene toplote iz daljinskega ogrevanja za čas od 1. januarja do 30. aprila določila pri 98,70 evra na megavatno uro, bo rast stroškov ogrevanja v najbolj prizadetih občinah precej nižja, so pristojni poudarili na današnji novinarski konferenci.

Objavljamo intervju z ministrom za infrastrukturo Bojanom Kumrom, ki bo po reorganizaciji vlade kmalu prevzel ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Glede bodoče preskrbe Slovenije z električno energijo se zavzema za intenzivna vlaganja v sončne elektrarne, glede nuklearne energije pa pravi: lahko zgradimo velik drugi blok nuklearke ali pa več manjših reaktorjev.

Premier Robert Golob je bil danes v Tirani kritičen do predloga Evropske komisije za omejevanje cene plina pri 275 evrih na megavatno uro. Po njegovih besedah je ta predlog neustrezen. S tem in neenotnostjo med državami članicami trgom pošiljamo "katastrofalna sporočila", je dejal ob prihodu na vrh EU-Zahodni Balkan.

Predsednik vlade Robert Golob in njegov madžarski kolega Viktor Orban sta večji del današnjega obiska slednjega v Sloveniji namenila vprašanjem energetike. Orban je pri tem potrdil, da je Madžarska po vzpostavitvi elektro povezave zainteresirana tudi za plinsko povezavo, saj lahko tako zmanjša odvisnost od ruskih energentov. Premierja sta si za začetek privoščila delovno kosilo v mariborski restavraciji Rožmarin.

Na obisku v Sloveniji bo danes madžarski premier Viktor Orban. Srečal se bo s predsednikom vlade Robertom Golobom, v nadaljevanju pa bosta premierja skupaj s hrvaškim gospodarskim ministrom Davorjem Filipovićem sodelovala na slovesnosti ob začetku rednega obratovanja daljnovoda Cirkovce-Pince, ki povezuje elektroenergetske sisteme treh držav.

Slovenija je razmeroma pripravljena na scenarij večjega izpada električne energije oz. t. i. E-armagedon, ugotavljajo raziskovalci ljubljanske Fakultete za družbene vede (FDV). Največ težav bi v takem primeru imela gospodinjstva, ki bi se soočila s težavami pri ogrevanju, kuhanju in s pomanjkanjem tople vode, so še opozorili avtorji raziskave.

Potem ko je premier Robert Golob v začetku oktobra gospodarstvo pozval, naj s sklepanjem pogodb o dobavi energentov za leto 2023 še počaka, je zdaj po njegovih besedah nastopil pravi trenutek za to. "Zdaj je čas, da se začnejo sklepati pogodbe za prihodnje leto, morda celo več," je dejal danes ob robu obiska na SAZU.

Prihodnost Evrope je brez ruskega plina, pravi predsednik slovenske vlade Robert Golob v intervjuju za ameriški finančni portal Bloomberg. Zagotavlja tudi, da lahko Evropa brez težav prestane najmanj dva tedna silnega mraza, pa celo »štiri do šest tednov«, je povedal za portal.

Država bo danes izplačala energetski dodatek večini upravičencev, to je prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Dodatek za gospodinjstva, ki se preživljajo z nizkimi dohodki, predvideva zakon o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Z njim se cilja na okoli 60.000 ljudi.