Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami se danes začenja predčasno glasovanje. Zanj je določenih 63 volišč, večinoma na sedežih okrajnih volilnih komisij, ki bodo odprta od danes do četrtka med 7. in 19. uro. Izidi predčasnega glasovanja tokrat prvič ne bodo znani že takoj po zaprtju volišč v nedeljo ob 19. uri.

Svet Nove ljudske stranke Slovenije je na današnji seji ocenil, da so z izgubo dveh volilnih enot "pahnjeni v pasivno volilno kampanjo, brez možnosti aktivnega sodelovanja na nacionalnih soočenjih". Svoje volivce so zato pozvali, da po svoji vesti podprejo tiste stranke na desnici, ki bodo nedvomno prestopile parlamentarni prag.

Tudi v tretji volilni napovedi, ki jo Ninamedia pripravlja za Večer in Dnevnik, je še naprej trdno v vrhu SDS. Drugouvrščeni Listi Marjana Šarca (LMŠ) se je nekoliko izboljšal rezultat, SD na tretjem mestu pa poslabšal. NSi je okrepila svoj položaj in je skoraj izenačena s SMC, v današnjih tiskanih izdajah poročata časnika.

Vstopamo v sklepni del kampanje pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami, v katerem bodo stranke stopnjevale svoje aktivnosti in poskušale pritegniti predvsem še neopredeljene volivce. Med drugim z organizacijo večjih dogodkov, enega takšnih danes pripravljajo v DeSUS. Še pred volilno nedeljo bodo volivci svoj glas lahko oddali tudi predčasno.

NSi v zadnji teden volilne kampanje, sodeč po anketah, vstopa močnejša kot kdajkoli, je na taboru NSi dejal predsednik NSi Matej Tonin. Kot je poudaril, bo NSi veliko presenečenje teh volitev in bo dosegla zgodovinski rezultat. Dejal je, da imajo zmagovalni recept, ki ga sestavljajo članice in člani, najboljši program in izjemni kandidati.

Do predčasnih državnozborskih volitev nas loči le še teden dni, prihodnjo nedeljo bo imelo 1,7 milijona volivcev priložnost, da med več kot 1600 kandidati izbirajo novo sestavo državnega zbora. Do takrat imajo stranke in kandidati še nekaj dni časa za prepričevanje volivcev, predvsem tistih, ki so še neopredeljeni. In teh ni malo.

Profesor in lastnik zasebne Nove univerze Peter Jambrek ocenjuje, da Slovenija potrebuje levo in desno vlado. Toda če levo-desno razumemo v današnjem slovenskem pomenu, se tako sestavljena vlada po njegovem ne bi izšla. Velika koalicija je lahko le obet za nadaljevanje statusa quo, je dejal za Dnevnikovo prilogo Objektiv.

Člani in simpatizerji NSi se bodo danes sešli na rednem letnem taboru, ki bo tokrat minil v znamenju priprav na prihajajoče parlamentarne volitve. Na teh se stranka spogleduje z desetimi odstotki glasov, njen novi predsednik Matej Tonin pa tudi ne skriva želje po sodelovanju v prihodnji vladni koaliciji.

Bivši predsednik države Milan Kučan je za Dnevnikov Objektiv dejal, da volivci ne smejo nasesti predvolilnim programom, spomniti se morajo, ali je bilo v preteklih odločitvah strank dovolj verodostojnosti, da je mogoče verjeti njihovim obljubam. Stališča Levice so mu blizu, a to ne pomeni, da jo bo volil, ne skriva pa, da si ne želi Janševe vlade.

Najnovejša javnomnenjska raziskava, ki jo je za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) izvedla Mediana, je pokazala, da na prvih treh mestih ni spremembe. Če bi bile volitve v soboto, bi največ glasov, 15 odstotkov, dobila SDS. Sledila bi ji Lista Marjana Šarca (LMŠ) z 10,3 odstotka in SD s 4,8-odstotno podporo, je danes poročal Radio Slovenija.

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je včeraj opravila nenajavljen nadzor na sedežu uprave kriminalistične policije in Sove. Da bi se lahko seznanila z novimi dejstvi, je predsednik komisije Branko Grims (SDS) predlagal prekinitev današnje izredne seje DZ o sumu pranja denarja v bankah, a DZ predloga ni podprl.

Nepovezani poslanec Janko Veber, ki se za ponovni vstop v DZ poteguje na listi Združene levice in Sloge je danes na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti zakona o volitvah v DZ. Ker meni, da so volitve zaradi različnih načinov določanja kandidatnih list nepoštene, neenakopravne in nesvobodne, od sodišča pričakuje njihovo razveljavitev.

SD po besedah predsednika stranke Dejana Židana ne le, da v primeru mandatarstva v koalicijo ne bi povabila SDS, pač pa ne bi sprejela niti njihovega povabila, v primeru, da bi mandatar postal Janez Janša. Kot je danes v Slovenskih Konjicah dejal Židan, zavračajo politiko, ki temelji na ustrahovanju in orbanizaciji Slovenije.

V Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) so se v odzivu na izjavo poslanca SDS Branka Grimsa, da se 300 milijonov evrov za nevladne organizacije meče skozi okno, zavzeli proti diskriminaciji organizacij zaradi političnega in svetovnega nazora. Tega bi se morali enako bati vsi v nevladnem sektorju, menijo.

Poslanci bodo na izredni seji danes razpravljali o razmerah na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Pobudo za sklic seje so podali poslanci SDS in NSi, za razpravo bodo imeli na voljo dobrih šest ur.

Predsednik SD Dejan Židan je danes pred predstavitvijo ljubljanskih kandidatk in kandidatov SD zatrdil, da bo stranka po volitvah odprta za sodelovanje v vladi z vsemi strankami, ki se bodo prebile v državni zbor, "razen z radikalno desnico", ki jo predstavlja SDS pod vodstvom Janeza Janše.

Tokratna javnomnenjska raziskava, ki jo pred volitvami za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) izvaja Mediana, na prvih sedmih mestih ni prinesla sprememb. Še naprej ima največjo podporo SDS, ki bi jo volilo 15,4 odstotka vprašanih. Sledi Lista Marjana Šarca (LMŠ) z 10,6-odstotno podporo. Tretja pa je SD, za katero bi volilo 6,5 odstotka vprašanih.

Na nocojšnjem predvolilnem soočenju na Televiziji Slovenija je predstavnike parlamentarnih strank razklalo vprašanje odnosa do migrantov. Poslanec SDS Branko Grims se je namreč zavzel za preusmeritev vseh sredstev za oskrbo migrantov in nevladne organizacije v zagotavljanje varnosti in socialo, a dobil nazaj očitek, da izvaja desni populizem.

Za 90 poslanskih mest se na tokratnih državnozborskih volitvah poteguje 1637 kandidatov. Na ponovno izvolitev računa 68 poslancev iztekajočega se sklica DZ, v parlament pa želi tudi 12 županov in dva evropska poslanca. Na kandidatnih listah je kar nekaj brezposelnih, upokojencev in študentov, poslanski kandidati pa štejejo od 18 do 88 let.

Predsednik republike Borut Pahor leta 2010, ko je bil predsednik vlade, poročila Sove o domnevnem pranju denarja v NLB ni prebral. Za informacijo o nakazilih iranskega denarja prek NLB je izvedel šele junija lani, ko je bila o tem obveščena javnost, je danes v odzivu na navedbe preiskovalne komisije DZ zapisal Pahor.