Drenikova "presenečena", da se pričanja bivših šefov Sove ne ujemajo z njenim

Ob tem je izrazila presenečenje, da je predsednik Komisije DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Matej Tonin (NSi) po sredini seji, ki je potekala za zaprtimi vrati, dejal, da se pričanje bivših direktorjev Sove Andreja Rupnika in Zorana Klemenčiča ne sklada s pričanjem Drenikove.

Tako kot v sredo je nekdanja agentka v arbitraži o meji s Hrvaško za Dnevnik Televizije Slovenija povedala, da je na seji Knovsa odgovarjala na vprašanja v skladu z njegovim mandatom.

Poudarila je še, da je bila v času prisluhov njenim pogovorom s slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem prepričana, da je bila dovolj zaščitena, a da danes na vse gleda drugače. "Danes bi ravnali drugače," je izpostavila.

"Gotovo, in v to sem prepričana, Slovenija ni bila edina stranka, ki je bila vključena v takšno ex-parte komunikacijo, seveda pa neposrednih dokazov za to ni," je še povedala.

Po njenih besedah se je za Slovenijo v pravnem smislu ta zgodba končala, tako kot je bilo zastavljeno. "Vmes je sicer bil ta procesni zaplet, v katerem pa je arbitražno sodišče jasno odločilo, da gre za nek prekršek, napako, vendar pa ta ni bistvena in ni ogrozila nadaljevanja postopka," je pojasnila v pogovoru za Televizijo Slovenija.

"Mislim, da smo lahko tudi zadovoljni, da je Slovenija uspela s svojo argumentacijo. Nenazadnje mislim, da se tega zaveda tudi Hrvaška," je povedala Drenikova. Hrvaška namreč po njenih besedah kljub očitkom o kompromitaciji postopka in o ničnosti arbitražnega postopka, ni izkoristila vseh postopkov, ki so ji pravno na razpolago. "Mislim, da so vedeli, da ne bi bili uspešni," je izpostavila.

Po njeni oceni je sodba "zelo korektna". V Sloveniji je namreč potekala razprava, ali bo dobila dve tretjini ali eno tretjino Piranskega zaliva, na koncu pa je dobila okoli 80 odstotkov. Poleg tega je status voda notranje morske vode. "Takšnega statusa Piranski zaliv ne bi imel niti po sporazumu Drnovšek-Račan," je dejala.

Pozneje je v oddaji Tarča izrazila prepričanje, da bi Hrvaška v vsakem primeru našla razlog, da ne izvrši razsodbe arbitražnega sodišča, ki ji ne bi bila popolnoma v korist. "V mednarodnem pravu namreč ni izvršbe, ni prisile za spoštovanje mednarodnega prava," je pojasnila. Ob tem je spomnila na druge mednarodnopravne obveznosti Hrvaške - od sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), do memoranduma iz Mokric, vprašanj v zvezi z nasledstvenim sporazumom, odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško. "Tisti, ki je mislil, da bo Hrvaška zlahka izvršila arbitražno razsodbo, ni bil pozoren na pretekla ravnanja Hrvaške," je še menila Drenikova.

Knovs se je v sredo sestal na zaprti seji, na katero je na pogovor v zvezi s prisluškovalno afero povabila slovensko agentko in arbitra v arbitraži o meji s Hrvaško. Knovs je na pogovor povabil tudi nekdanjega direktorja Sove Andreja Rupnika.

Obrambni minister Karl Erjavec, ki je bil v času arbitraže zunanji minister, sicer Toninu očita, da zlorablja komisijo, da je notoričen lažnivec in da s svojim ravnanjem škodi slovenskim interesom. Tonin je v odzivu izpostavil, da "imamo pravico vedeti, zakaj je prišlo do nepravilnosti, ki jih je nenazadnje v vmesni sodbi ugotovilo tudi arbitražno sodišče".