Šarec zanika, da bi zaradi prodaje Abanke pritiskal na SDH: Nenazadnje imajo vsi nekajkrat večjo plačo od mene

Šarec je v odgovoru na vprašanje poslanca SDS Anžeta Logarja, ali je poleg nedavnega zapisa na svojem profilu na Twitterju, da bi moral SDH krepko razmisliti o prodaji Abanke, zlasti ne vprašljivim skladom, na SDH izvajal tudi kakšen nejaven oz. tajen pritisk, odgovoril: "Na nikogar ne pritiskam."

Ob tem je poudaril, da ne uporablja praks, kot so se uporabljale v času, ko je vlado vodila SDS. "Obtoževati me nekih starih praks ni treba," je opomnil Logarja in poudaril, da ima glede Abanke pravico izraziti kakšen pomislek. "Nenazadnje gre za veliko zgodbo in tudi ovadba je zame neko novo dejstvo," je dejal o ovadbi proti svetu Banke Slovenije, ki se je konec leta 2013 odločil za domnevno preobsežno sanacijo bank, ki je pred kratkim prišla v javnost.

Premier je zatrdil, da je SDH avtonomen organ, "nenazadnje imajo vsi nekajkrat večjo plačo od mene". Sam prejme 3300 evrov mesečno neto plače, medtem ko so bruto plače na SDH zagotovo 11.000 evrov. "Verjamem, da so za to plačo sami sposobni sprejeti kakšno odločitev v tej državi, ne da je za vse na koncu odgovoren kdo drug," je dejal.

Vmes so sicer iz SDH sporočili, da je seja nadzornega sveta holdinga, na kateri bi odločali o prodaji Abanke, prestavljena na sredo. "SDH se je odločil, da sejo prestavi za dva dni. Očitno potrebujejo dodaten razmislek za pregled ponudb ali kaj podobnega, ne vem, to težko komentiram," je povedal medijem po nastopu v DZ.

Vprašanje prodaje Abanke je še pred novico o preložitvi seje nadzornikov upravljavca državnih naložb komentiralo tudi nekaj poslancev in ministrov.

Ministrica za infrastrukturo in premierka v času sanacije bank Alenka Bratušek je ob robu novinarske konference o nedavnem obisku Kitajske dejala, da prav veliko novih dejstev, ki bi vplivala na prodajo banke, v zadnjem času ni bilo.

"Neodgovorno je na podlagi ene dokumentarne oddaje spreminjati politične odločitve," je dejala. Spomnila je, da so se koalicijski partnerji ob sestavljanju vlade dogovorili, da bo ta takoj septembra navezala stik z Evropsko komisijo in predstavila argumente, zakaj bi lahko počakali s prodajo Abanke. Vendar bi to morali storiti takoj septembra, ne pa teden dni pred koncem prodaje, je poudarila.

"Ko bodo znali povedati, kakšne bodo posledice prodaje ali neprodaje, pa se bomo tudi znali odločiti tako, kot je prav. Upam pa, da se tisti, ki so začeli s to neprodajo, zavedajo, kakšne so lahko posledice," pa je dejala o stališču stranke SAB o tem vprašanju.

Prvak DeSUS Karl Erjavec je medtem ob robu seje DZ zatrdil, da so bili v stranki ves čas proti prodaji bank, vendar so bile odločitve sprejete. "Ne verjamem, da lahko karkoli zaustavi to prodajo," je ocenil. Če bo odločanje prišlo na vlado, bo kot član vlade lahko o tem odločal. Na vprašanje, kako, je odgovoril, da bo videl, kakšni bodo argumenti za preložitev odločanja na vlado.

Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je povedal, da so svoje stališče že dali. "Predsednik vlade je povedal, da je do tega zadržan, mi smo še bolj," je spomnil ne nedavni Šarčev tvit. "Če bo SDH to vrnil vladi, bo morala verjetno odločati v skladu s tem, kar se njeni predstavniki govorili," je menil.

Jasen je bil koordinator Levice Luka Mesec. "Premier je bil v svojem tvitu in javnih izjavah zelo jasen, kaj se mora zgoditi, tako da od nadzornega sveta pričakujemo, da bo zavrnil prodajo slabe banke ali odločitev prestavil na vlado, ki naj prodajo zavrne in sproži ustrezne postopke pred Evropsko komisijo," je dejal.

Nasprotno meni poslanec NSi Jernej Vrtovec: "Abanko je treba prodati, ne zaradi zavez, ampak ker verjamem v to, da bo Abanka bolje poslovala v privatni lasti. Dovolj imam teh sofinanciranj in dokapitalizacij bančnega sistema, ki smo jim bili priča v preteklosti," je rekel.

Pritisk, tudi politike, da Abanke zdaj ne bi prodali, se mu zdi nedopusten. "Če je letos ne bomo prodali, jo bomo morali prihodnje leto na primer, in cena bo, podobno kot pri NLB, zagotovo za nekaj sto milijonov evrov lahko tudi nižja. Na koncu bodo kratko potegnili davkoplačevalci," je napovedal na podlagi nekaterih primerov iz preteklosti.

Logar je sicer vladi očital, da v tem mandatu ni niti s prstom mignila, da bi se pospešilo pregon bančne kriminalitete, Šarec pa je odvrnil, da ne uperja prave osti v pravo smer. "Sam bom najbolj vesel, če se bo vse razčistilo, kaj se je dogajalo v preteklosti," je dejal in dodal, da se je začelo že zdavnaj prej, tudi pod 20-letno vladavino stranke LDS. Sicer pa policija že od leta 2013 prioritetno izvaja ukrepe glede bančnega kriminala in v tem času je bilo vloženih 172 kazenskih ovadb.