Knovs bo zaslišal nekdanje direktorje Sove Črnčeca, Selana in Štembergerja

Pred člani Knovsa nekdanji direktorji Sove

Potem ko je v minulih dneh odmeval pogovor Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) z nekdanjo slovensko agentko v arbitraži Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem, bo Knovs prihodnji teden opravila pogovore z nekdanjimi direktorji Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Sebastjanom Selanom, Damirjem Črnčecem ter Stanetom Štembergerjem.

Po pogovoru z nekdanjim direktorjem Sove Andrejem Rupnikom, ki je prav tako kot z Drenikovo in Sekolcem potekal v sredo, pa se je glede odgovornosti v zvezi z nedovoljenim pogovorom med nekdanjo agentko in arbitrom v javnosti odprlo še več vprašanj. Predsednik Knovsa Matej Tonin je po seji povedal, da se pričanje bivših direktorjev Sove ne sklada s pričanjem Drenikove. Sekolec izjav sicer ni dajal, je pa po besedah Tonina na pogovoru priznal in obžaloval napako.

28. junija bosta pričala tudi bivša zunanja ministra Samuel Žbogar in Karl Erjavec. Komisija je na pogovor povabila še vodjo kabineta nekdanjega zunanjega ministra Erjavca Vlasto Vivod.

Knovs pa se bo prihodnji teden posvetil še eni temi. Na podlagi 19. aprila prejete prijave bo opravil pogovor z okrožnim državnim tožilcem v Mariboru, ki po poročanju medijev Sovi očita, da mu je začela prisluškovati in slediti po tistem, ko je v nekaterih primerih ustavil pregon proti Francu Kanglerju. Nadlegovanje očita tudi tožilskim kolegom, ki pa očitke zanikajo. V primeru se je oglasil tudi varuh človekovih pravic.

Na odboru za obrambo o novi strategiji nacionalne varnosti

Parlamentarni odbor za obrambo bo v sredo obravnaval predlog nove resolucije o strategiji nacionalne varnosti. O tem bi morali razpravljati že na seji 9. maja, a je odbor to točko preložil zaradi odsotnosti ministra za obrambo Karla Erjavca.

Resolucija sicer opredeljuje vire ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti, pri čemer so dodane hibridne grožnje, nekatere druge oblike groženj - na primer informacijsko-kibernetske grožnje, terorizem in nasilni ekstremizem, nezakonite migracije - pa so ustrezno dopolnjene in prilagojene.

Resolucija v okviru odzivanja na terorizem in nasilni ekstremizem predvideva povečanje pooblastil Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), o čemer je doslej potekalo največ razprave.

Pred odborom drugo branje novele energetskega zakona

Odbor DZ za infrastrukturo bo opravil drugo branje novele energetskega zakona, ki mu je DZ v prvi obravnavi 28. maja prižgal zeleno luč. Vladni predlog novele, ki v slovenski pravni red prenaša evropske direktive in upošteva odločitev ustavnega sodišča, podpirajo koalicijske stranke in SNS, v prvem branju mu niso nasprotovali v Levici in SDS, medtem ko so mu v NSi odrekli podporo.

Na ministrstvu za infrastrukturo ocenjujejo, da je sprejem novele pomemben za državo, državljane ter tudi za vse končne odjemalce električne energije, zemeljskega plina in ostalih energentov. Pomembno je tudi to, da Evropska komisija Sloveniji očita nepravilen prenos dveh direktiv, Sloveniji je že poslala uradni opomin.

Zakon je treba uskladiti tudi zaradi odločbe ustavnega sodišča iz leta 2016, ki se nanaša na pridobitev plačila ustrezne denarne odškodnine zaradi gradnje energetske infrastrukture, in zaradi uskladitve s smernicami za državno pomoč.

Prihodnji teden bo zasedalo še nekaj delovnih teles DZ. Slednja bodo tudi v prihodnje delovala po ustaljenih tirih, saj komisija za poslovnik v četrtek ni potrdila predlogov za dopolnitev poslovnika DZ, ki so se nanašale na določilo, da sme istočasno zasedati dvoje delovnih teles.

Knovs oz. njen predsednik Tonin ter predsedniki treh preiskovalnih komisij Jelka Godec, Jani Möderndorfer in Jernej Vrtovec so predlagali, da to določilo ne bi veljalo za omenjene komisije. Ugotavljajo namreč, da to v določeni meri onemogoča njihovo nemoteno delo, posebej v primerih, ko gre za nujne sklice sej komisij.

A predlagatelji na komisiji za poslovnik niso uspeli pridobiti potrebne dvotretjinske podpore za spremembo.