DZ se je danes seznanil z odstopom Tatjane Bobnar, s čimer ji je prenehala funkcija ministrice za notranje zadeve. V obrazložitvi odstopa v DZ je izpostavila, da je sleherni dan delovala v skladu z zaprisego, ki jo je dala pred pol leta. "Moje vrednote in načela so vseskozi isti in se tudi v zadnjem mesecu niso spremenili," je dejala.

DZ se bo danes seznanil z odstopom notranje ministrice Tatjane Bobnar, ki je svojo odstopno izjavo premierju Robertu Golobu poslala v petek. Tudi sicer bo prvi dan plenarne seje minil v znamenju njenega odstopa. DZ bo namreč sejo začel s poslanskimi vprašanji premierju, ki se bodo tokrat nanašala na domnevno politično vmešavanje v policijo.

Prva kriza v vladi, ki jo je povzročil odstop notranje ministrice Tatjane Bobnar, se glede na decembrsko anketo, ki jo za časnik Delo opravila Mediana, v javnem mnenju še ne odraža. Se je pa Bobnarjeva na Barometru priljubljenosti politikov povzpela s četrtega na tretje mesto, premier Golob ostaja na drugem.

Poslanska skupina SDS predsednico odbora DZ za kulturo Tamaro Vonta (Svoboda) poziva naj v najkrajšem času skliče nujno sejo odbora, na kateri bi obravnavali stopnjevanje sovražnosti, spodbujanja nasilja in napade proti posameznikom na podlagi njihovih vrednot. To se jim zdi nujno zaradi fizičnega napada na poslanca SDS Branka Grimsa.

Poslanci so danes potrdili državna proračuna za prihodnji dve leti. Poraba bo leta 2023 s 16,69 milijarde evrov najvišja doslej, nato se bo nekoliko znižala.

Premier Robert Golob je v okviru poslanskih vprašanj na seji DZ pojasnjeval tudi odločitev, da se varovanje predsednika vlade, ki je bilo prej urejeno v okviru policije, prenese na generalni sekretariat vlade. Takšen sistem je v preteklosti že deloval in to dokazano učinkovito, število varnostnikov in njihove naloge pa se niso spremenile, je dejal.

Poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek, ki vodi preiskovalno komisijo o domnevno nezakonitem financiranju političnih strank, je v okviru postopkovnega predloga med današnjo sejo DZ vročila vabilo na sejo komisije poslancu SDS Janezu Magyarju, ker da ta ni prevzel pošte. S tem si je prislužila opomin, Magyar pa je zatrdil, da je pošto prevzel zjutraj.

DZ je danes opravil razpravo o predlogu novele zakona o dohodnini, glasovanje o njenem sprejemu pa bo opravil na eni od prihodnjih sej. Pred tem mora namreč odločiti glede predloga za razpis posvetovalnega referenduma, ki ga je tik pred glasovanjem vložila poslanska skupina SDS.

Mandatno-volilna komisija DZ predlaga, da za nadzornike SDH imenuje Franja Bobinca, Mira Medveška in Suzano Bolčič Agostini. Razprava je v luči poročanja o domnevnem nestrinjanju koalicijskih partnerjev glede predlagane trojice minila polemično, poslanci SDS so kadrovanje predvsem zaradi navezav Bobinca s prvim možem SDH označili kot nehigienično.

Gibanju Svoboda je po rezultatih novembrske ankete, ki jo je za časnik Delo opravila Mediana, v zadnjem mesecu najbolj dvignila podpora. Svobodo bi volilo 31 odstotkov vprašanih, kar je 1,8 odstotne točke več. Najbolj je podpora padla Levici, in sicer za odstotno točko na 4,7 odstotka. Za 3,1 odstotne točke se je dvignila tudi podpora vladi.

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je včeraj v DZ uspešno prestala interpelacijo, ki jo je proti njej vložila SDS. Za interpelacijo je glasovalo 24 poslancev, 50 jih je bilo proti. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti 46 poslancev, tako pa Bobnarjeva ostaja na ministrskem položaju.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je danes v DZ po maratonski razpravi uspešno prestala interpelacijo, v kateri ji je SDS očitala zlorabo diplomatsko-konzularne mreže in kršitev zakona o zunanjih zadevah. Ministrica, ki očitke iz interpelacije zavrača, je po glasovanju dejala, da je z izidom zadovoljna, preizkušnja pa da je utrdila vladno koalicijo.

Poslanci bodo danes na izredni seji obravnavali interpelacijo zunanje ministrice Tanje Fajon, ki ji SDS očita zlorabo diplomatsko-konzularne mreže in kršitev zakona o zunanjih zadevah. Fajonova vse očitke zavrača. Interpelacija nima realnih možnosti za uspeh, saj je zanj potrebnih 46 poslanskih glasov, ki jih predlagateljica SDS nima.

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide na včerajšnji seji ni podprl predlaganih sklepov opozicijske SDS glede zakonitosti poslovanja zavoda NDP TOZD v lasti poslanca Levice Mihe Kordiša. Predstavniki več institucij, pristojnih za nadzor socialnega podjetništva, so na seji pojasnili, da v zvezi s tem niso ugotovili nepravilnosti.

Poslanski skupini NSi in SDS sta včeraj v DZ vložili predlog dopolnitev zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo, s katerim želijo določiti oprostitev plačila dohodnine upravičencem do pavšalne odškodnine za svojce padlih v vojni za Slovenijo.

V okolici poslopja DZ je po navedbah policije v petek prišlo do dveh primerov nasilnega vedenja do poslancev. V primeru napada na Branka Grimsa (SDS) poteka intenzivna preiskava, tudi s pregledom nadzornih kamer, za ugotovitev identitete napadalca. V drugem primeru pa so policisti identiteto ugotovili na kraju, a druge okoliščine še preiskujejo.

Napad na poslanca SDS Grimsa, ki ga je včeraj pred poslopjem DZ napadel neznanec in ga porinil po stopnicah, so med drugimi obsodili predsednik republike Borut Pahor, premier Robert Golob in Inštitut 8. marec.

Poslanska skupina Levica je predsednici DZ poslala dopis, v katerem zahteva, da se preverijo kamere velike dvorane DZ. Poslanca SDS Andrej Hoivik in Franc Breznik naj bi namreč med odmorom na seji slikala zaslon računalnika poslanke Levice Nataše Sukič, medtem ko je ni bilo v dvorani. Sukičeva je nad dogodkom pretresena, Hoivik obtožbe zanika.

Podpora vladi je v oktobrski anketi Mediane za POP TV padla za pet odstotnih točk, njeno delo pa še vedno podpira več kot polovica vprašanih. Delo DZ podpira skoraj 48 odstotkov. Med strankami ima najvišjo podporo Gibanje Svoboda, in sicer 30 odstotkov, sledijo SDS z 18 odstotki glasov, NSi, SD in Levica.

Premier Robert Golob je na prvi dan redne seje DZ dejal, da bo vlada v četrtek obravnavala predlog, po katerem se bodo pokojnine redno uskladile za 4,5 odstotka. Predlog je po njegovih besedah že v vladnem postopku. Poleg tega je napovedal, da bodo na Ekonomsko-socialni svet posredovali predlog, da se za tak odstotek zviša tudi minimalna plača.