Predsednik DVK Peter Golob je na ministrstvo za zdravje, zdravniško zbornico in medicinsko fakulteto danes naslovil dopis, v katerem poudarja, da je nesprejemljivo, da zdravniki zavračajo prošnje za izdajanje potrdil volivcem, ki se zaradi bolezni ne bodo mogli udeležiti glasovanja na volišču. S tem jim onemogočajo uresničevanje volilne pravice.

Iz Inštituta 8. marec so v pozivu na dopis inšpektorata za notranje zadeve sporočili, da z zbiranjem podpisov v podporo predlogu zakona proti škodljivim ukrepom oblasti ne vodijo volilne kampanje, saj da ne širijo političnih oglaševalskih vsebin. V Inštitutu skupaj z odvetniško službo razmišljajo o vložitvi kazenske ovadbe zoper inšpektorja.

Odbor DZ za kulturo je na nujni seji, sklicani na zahtevo dela opozicije, približno štiri ure in pol namenil obravnavi aktualnega dogajanja v zvezi z RTVS, ki ga predlagatelji vidijo kot politično spodkopavanje institucionalne avtonomije zavoda. A se v koaliciji in SNS niso strinjali z njimi, tako da predlagani sklepi niso bili sprejeti.

V Gibanju Svoboda nasprotuje ustanovitvi javnega raziskovalnega inštituta Rudolfovo v Novem mestu. Menijo namreč, da gre za poskus izgradnje vzporednega visokošolskega in znanstveno-raziskovalnega sistema SDS, pridobitev vpliva na oblikovanje visokošolske in raziskovalne politike ter zasedanje mest v strateških telesih izobraževalnih ustanov.

Za 88 poslanskih mest se bo na volitvah v DZ po sicer še nepopolnih podatkih potegovalo 1464 kandidatov. V boj za poslanski mandat se podaja 80 poslancev iztekajočega se sklica DZ, 10 ministrov in več županov. Med kandidati je nekaj več kot 44 odstotkov žensk. Poslanski kandidati štejejo od 18 do 82 let, povprečna starost je nekaj manj kot 49 let.

Volivci, ki zaradi bolezni 24. aprila ne bodo mogli oddati glasu na volišču, bodo za glasovanje na domu potrebovali zdravniško potrdilo. To je lahko pisna potrditev zdravnika, da se volivec ne more osebno zglasiti na volišču, v primeru okužbe s koronavirusom pa potrdilo o okužbi oz. odrejeni izolaciji, so sporočili z Državne volilne komisije (DVK).

Pred preiskovalno komisijo DZ, ki na zahtevo opozicije preiskuje z epidemijo covida-19 povezane vladne ukrepe, je danes ponovno pričala nekdanja vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović. Med krivci za slab potek drugega vala epidemije covida-19 je med drugim naštela hitro širjenje koronavirusa, pandemično utrujenost ljudi in odziv medijev.

V Gibanju Svoboda so se na kampanjo odpravili tudi z avtobusom, ki bo vsak dan obiskal drug kraj. Ob današnjem prvem dnevu se je "avtobus Svobode" ustavil tudi v Ljubljani. Predsednik stranke Robert Golob je povedal, da bodo glede sodelovanja na soočenjih vložili tožbo zoper RTVS, med njihovimi prvimi koraki pa bo odstranitev žice na meji.

V Gibanju Svoboda ob odločitvi Radiotelevizije Slovenija (RTVS), da stranko Naša dežela v soočenjih obravnava kot parlamentarno, opozarjajo na enakovredno zastopanost strank. Zahtevo Gibanja Svoboda za takšno obravnavo so namreč zavrnili. Hkrati menijo, da se tako kaže podrejanje interesom politične opcije, ki sama izbira, s kom se bo soočala. V stranki SAB glede tolmačenja RTVS, da je stranka Naša dežela Aleksandre Pivec parlamentarna stranka, menijo, da nikakor ne gre za identične okoliščine kot v predvolilni kampanji leta 2014, ko je Zavezništvo Alenke Bratušek pridobilo enak status. Zavezništvo je namreč imelo lastno poslansko skupino in je delovalo kot parlamentarna stranka.

DeSUS je zoper odločitev vodstva RTVS, da stranko Naša dežela Aleksandre Pivec v predvolilnih soočenjih obravnava kot parlamentarno stranko, napovedal boj z vsemi pravnimi sredstvi. Nad odločitvijo RTVS so v DeSUS ogorčeni. Predsednik DeSUS Ljubo Jasnič meni, da vse kaže na to, da je bila odločitev vodstva RTVS politično motivirana.

Radiotelevizija Slovenija (RTVS) je sporočila, da bo Naša dežela Aleksandre Pivec v volilnih soočenjih 2022 obravnavana kot parlamentarna stranka, in sicer na podlagi pravnega nasledstva DeSUS, čeprav je pravna služba RTVS takšno zahtevo Pivčeve zavrnila. Pravnica Nataša Pirc Musar opozarja, da v tem primeru ne gre za pravno nasledstvo.

Gibanje Povežimo Slovenijo bo na prihajajočih volitvah v DZ doseglo dvomestni rezultat, je v izjavi za STA ob robu volilne konvencije gibanja v Ljubljani napovedal predsednik stranke Konkretno Zdravko Počivalšek. V gibanju bodo po njegovih besedah skušali povezati razklani slovenski strani in Slovenijo popeljati v prihodnost.

Na volitvah v DZ bi največ, 20,7 odstotka glasov prejelo Gibanje Svoboda. Na drugo mesto bi se z 19,5 odstotka glasovi uvrstila SDS, tretja bi bila SD z 8,6 odstotka glasovi, kažejo rezultati zadnje ankete Volitve 2022, ki jo za Večer, Dnevnik, Svet24 in Primorske novice izvaja agencija Ninamedia. V DZ bi se glede na anketo prebilo osem strank.

Kandidature za aprilske državnozborske volitve je vložilo 20 strank in list, večina v vseh osmih volilnih enotah. Kandidature sicer še niso potrjene, volilne komisije volilnih enot bodo njihovo zakonitost večinoma preverjale v prihodnjih dneh.

V prvem soočenju pred volitvami v DZ na Televiziji Slovenija (TVS) so predstavniki parlamentarnih strank med drugim soočili mnenja o vojni v Ukrajini in posledicah, ki jih ta prinaša za Slovenijo. Stranke so zavzele različna stališča o članstvu v zvezi Nato, strinjale pa so se, da mora Slovenija postati prehransko in energetsko neodvisna.

Stranki Naša prihodnost Ivana Galeta in Dobra država, ki jo vodi Smiljan Mekicar, bosta na državnozborskih volitvah nastopili s skupno listo. Pridružile se jim bodo še nekatere stranke in gibanja, več podrobnosti pa v strankah še ne razkrivajo.

Pred aprilskimi državnozborskimi volitvami se danes uradno začenja volilna kampanja. Politične stranke in liste bodo imele tako mesec dni časa za prepričevanje volivcev, da na volitvah oddajo glas zanje. Prav tako morajo stranke in liste, ki se bodo potegovale za poslanske sedeže, danes do polnoči vložiti kandidatne liste.

NSi se tudi v letošnjo volilno kampanjo za državnozborske volitve podaja z avtobusom. Na letošnjih volitvah ne bo pomembno le, kdo bo njihov zmagovalec, temveč tudi, kdo bo sestavil prihodnjo vladno koalicijo, je dan pred začetkom uradne volilne kampanje poudaril predsednik stranke Matej Tonin.

Gibanje Svoboda danes po volilnih enotah vlaga kandidatne liste za volitve v DZ. V ljubljanskih enotah 3 in 4 so jih vložili ob prisotnosti predsednika stranke Roberta Goloba, ki bo v teh enotah tudi kandidiral. Kandidatne liste so vložili s podporo več kot 2000 podpisov. Golob pravi, da je s kandidati zadovoljen in napoveduje zmago na volitvah.

DZ je danes obravnaval poročilo o delu komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) za lani. Razprava je večinoma potekala za zaprtimi vrati, v odprtem delu seje pa je predsednik Knovsa Matjaž Nemec (SD) dejal, da so kot komisija delali v ekstremno težkih pogojih in je bilo njihovo delo oteženo zaradi nenehnih pritiskov in groženj.