Novoizvoljeni predsednik DZ Dejan Židan je dejal, da v nobenem trenutku ne bo ne spraševal ne iskal, "kje so manjkajoči glasovi, ker je koalicija skupaj s podporo opozicije zagotovila več kot 46 glasov". Na včerajšnjem glasovanju ga je namreč podprlo 49 poslancev od pričakovanih 52 glasov petorčka strank in Levice, ki so mu napovedali podporo.

Po mnenju vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana je glasovanje o predsedniku DZ pokazatelj, kako naporno bo vladanje v tem mandatu. Poudaril je, da bo imel zadnjo besedo pri odločitvi o listi ministrskih kandidatov mandatar Marjan Šarec, in zavrnil očitke na račun Andreje Katič in Dejana Prešička, ki ju v SD vidijo na ministrskih mestih.

Državni zbor je dobil novega predsednika. Mateja Tonina je na tej funkciji zamenjal Dejan Židan, ki ga je na tajnem glasovanju podprlo 49 poslancev od 60, ki so prevzeli glasovnice. Židan se je zahvalil za podporo, pa tudi kritike, ki jih je bil deležen danes. Kritika v DZ ne sme biti nič slabega, "saj si na ta način nastavljamo ogledalo", meni.

Poslanke in poslanci so na tajnem glasovanju izvolili Jožeta Tanka iz SDS za drugega podpredsednika državnega zbora. Zanj je glasovalo 74 poslancev, proti so bili trije. Neveljavnih pa je bilo osem glasovnic.

V DZ bodo danes odločali o novem vodstvu. Po napovedih naj bi dosedanjega predsednika DZ Mateja Tonina na predsedniškem mestu nadomestil predsednik SD Dejan Židan. Volili pa bodo tudi vsaj dva podpredsednika DZ; iz koalicije je vložena kandidatura Tine Heferle (LMŠ), največja opozicijska stranka SDS pa za podpredsednika predlaga Jožeta Tanka.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti želi Dejanu Židanu, ki bo v četrtek najbrž izvoljen za novega predsednika DZ, da bi bil pri delu uspešen. Kot je dejal, se o morebitni podpori Židanu v SNS sicer še niso odločili. Je pa Jelinčič zanikal, da bi na glasovanju minuli teden prav on namenil opozicijski 55. glas podpore mandatarju Marjanu Šarcu.

Če bo predsednik SD Dejan Židan izvoljen na čelo DZ, obljublja, da bo delal na način, da bo delo učinkovito in spoštljivo do vseh poslancev, da dvignejo ugled parlamenta. "To je za razvoj parlamentarne demokracije nujno potrebno," je dejal v pogovoru za Večer. Izziv vodenja DZ je sprejel, ko je bil to soglasen predlog vseh koalicijskih strank.

Predsednik DZ Matej Tonin je na novinarski konferenci dejal, da se svojega položaja ne oklepa in da bo odstopil. "Odstopil bom nemudoma, ko bosta izvoljeni podpredsednici DZ," je napovedal. Glasovanje o imenovanju podpredsednic bo skladno s časovnico poteka izredne seje DZ, ki jo bo Tonin predlagal, prihodnji četrtek.

Predlog koalicije petih strank pod vodstvom Marjana Šarca, po katerem bi hkrati z mandatarjem za novega predsednika državnega zbora izvolili prvaka SD Dejana Židana, je strel v prazno.

Predsednik SD Dejan Židan je za STA potrdil, da je pripravljen kandidirati za predsednika DZ. Ob tem pa je poudaril, da je bila to odločitev petih strank, torej poleg SD še LMŠ, SMC, SAB in DeSUS in da to ni bil pogoj, ki bi ga postavila SD za sodelovanje v vladi Marjana Šarca.

Stranke LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levica bodo danes predvidoma na ravni delovne skupine nadaljevale usklajevanja o protokolu o sodelovanju Levice z manjšinsko vlado Marjana Šarca. V SMC, SD, po nekaterih napovedih pa tudi v LMŠ, pa bodo razpravljali o poteku koalicijskih pogajanj in predlogu partnerskega sporazuma.

V NSi bodo počakali, da peterica strank, zbranih okoli prvaka LMŠ Marjana Šarca, povleče naslednje poteze pri oblikovanju koalicije. "Zadeve ne bomo komentirali, dokler ne bodo izvršena dejstva in v DZ vložene kandidature," so se odzvali na napoved predloga, da mesto predsednika DZ, ki ga trenutno zaseda prvak NSi Matej Tonin, prevzame Dejan Židan.

Predstavniki strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS so se dogovorili, da bodo v sredo v DZ vložili kandidaturo predsednika LMŠ Marjana Šarca za mandatarja in kandidaturo prvaka SD Dejana Židana za predsednika DZ. Šarec ob tem pričakuje tudi podporo Levice, vendar pa v slednji opozarjajo, da protokol o projektnem sodelovanju s koalicijo še ni usklajen.

Ko pa temu ali onemu politiku spodrsne in pristane na nekakšno natolcevanje o spolni ali v kakšnem drugem primeru verski usmerjenosti posameznika, pa ni več šala.

V več strankah morebitne prihodnje levosredinske koalicije so glede nadaljevanja pogovorov z Levico optimistični. Prvak SD Dejan Židan se večjega napredka nadeja že na nedeljskem koalicijskem usklajevanju. Da lahko najdejo skupni jezik, meni tudi vodja poslanske skupine SAB Marko Bandelli. V DeSUS so nekoliko bolj previdni.

Predsednik SD Dejan Židan je v odzivu na umik NSi iz pogajanj o koalicijski pogodbi pod okriljem LMŠ dejal, da verjame, da bodo po končanem prvem krogu glasovanja o mandatarju pogovori stekli naprej. "Verjamemo, da ima vsak, ki se pogaja in pride do takšnega osnutka koalicijske pogodbe, dolžnost pred državljani, da vztraja do konca," je poudaril.

Predsednik SD Dejan Židan se je danes v pismu zahvalil predsedniku SDS Janezu Janši za povabilo na koalicijska pogajanja. Ob tem je med drugim zapisal, da se bo SD še naprej borila za dostojno življenje vseh bodisi kot opozicijska bodisi kot vladna stranka, "vendar le s tistimi, ki v resnici v srcu dobro mislijo in tako tudi delujejo".

Predsedstvo SD se je na današnji seji seznanilo s pogajanji, ki potekajo v okviru šestih strank pod okriljem LMŠ. Kot je po sestanku povedal predsednik stranke Dejan Židan, predsedstvo pogajanja podpira, hkrati pa ocenjuje, da obstaja realna možnost, da sestavijo sredinsko vlado, ki bo znala poseči v najbolj pomembne stvari.

Dober mesec po junijskih volitvah še vedno ne vemo, kdaj bomo sploh dobili novo vlado. Čeprav je zmagala SDS, njenega prvaka Janeza Janšo za mandatarja podpira zgolj 35 poslancev. Hkrati pa nastaja koalicija manjšinskih strank pod vodstvom Marjana Šarca, ki za zdaj uživa podporo 43 poslancev.

Predsednik države Borut Pahor se bo v drugi polovici tedna spet srečal z Janezom Janšo, prvakom SDS, ki je zmagala na junijskih parlamentarnih volitvah. Kot je znano, je Pahor napovedal, da bo mandat za sestavo vlade zaupal relativnemu zmagovalcu, vendar pa želi od njega zagotovila, da mandata ne bo vrnil pred glasovanjem v državnem zboru.