Zdravstveno reformo bi po besedah dr. Anžeta Burgerja morali zasnovati povsem drugače – na sistemu, v katerem bi krepili koncesionarje in neučinkovitemu javnemu sistemu pustili, da počasi usahne. Z ekonomistom smo se pogovarjali tudi o vladni zamisli nepremičninskega davka.
Prvega januarja 2025 naj bi veljala nova davčna zakonodaja, s katero bi zaprli razkorak med pobranimi dajatvami in vse več potrebami po javnih storitvah. Megalomanska naloga narediti red v davčnim »sračjem gnezdom« je padla na pleča politično šibkemu finančnemu ministru Klemenu Boštjančiču.
O reformah in napovedanem reformnem letu 2023 je tekla besede z ekonomistom Anžetom Burgerjem (1979). Povedal je, da skuša vlada na eni strani izrabiti malo boljše gospodarske napovedi za to leto, reforme malce odložiti oziroma zmanjšati njihovo število, da bi zadržala podporo volivcev.
V času Janševe vlade je bila fiskalna politika glede povečevanja proračunskih odhodkov trajne narave preveč »radodarna«. Kaj vse sledi iz analize Fiskalnega sveta in zakaj ekonomisti svarijo pred podobnim početjem Golobove vlade.
Ekonomist dr. Anže Burger je med drugim pojasnil, zakaj so cene energentov v minulem letu tako zrasle. Opozarja na demagogijo ob velikopoteznih pohitrenih načrtih politikov za t. i. zeleni prehod Evrope v »podnebno nevtralno celino«. Glede ukrepov vlade za pomoč gospodarstvu v času krize zaradi kovida pravi, da smo bili v primerjavi z drugimi državami uspešni.
Slovenska blaginja je precej odvisna od tega, v kako dobri kondiciji je nemško gospodarstvo. Če bo šlo slabo Nemčiji, bo to negativno vplivalo tudi na Slovenijo. Hitro nemško okrevanje po pandemiji pa bo dobra novica tudi za Slovenijo. Nemška avtomobilska industrija, na katero so zelo navezani tudi slovenski dobavitelji, je zaradi pandemije in ukrepov, povezanih z njo, doživela hud padec. Proizvodnja avtomobilov v Nemčiji se je skoraj ustavila, saj je aprila upadla za kar 97 odstotkov. O tem smo se pogovarjali z ekonomistom dr. Anžetom Burgerjem.
Pandemija koronovirusa je zaradi obsežnih karanten, ki jih kot po tekočem traku razglašajo posamezne države, pahnila s tečajev tudi svetovno gospodarstvo.
Dr. Anže Burger, ekonomist
Nove univerze je v Ljubljani pripravila akademski forum na temo Država in svobodna podjetniška pobuda z udeležbo dr. Petra Jambreka, dr. Mateja Avblja, dr. Gorazda Justineka, dr. Žige Turka in dr. Anžeta Burgerja.
»Kapitalu odvzeti moč. To zmore samo državni zbor in vlada in podobne institucije. To bo treba korenito obrniti. Odvzeti jim to moč, obdavčiti jih, ne pa poslušati to jokanje, da bodo šli v tujino. Naj grejo. Naj grejo,« je pred dnevi v državnem zboru grmel vrhovni državni tožilec Jože Kozina.
V koalicijski pogodbe nove slovenske vlade je preveč zahtev po višjih javnih izdatkih in višjih davkih, opozarja ekonomist Anže Burger. V pogodbi pogreša predloge strukturnih reform velikih sistemov, kot je zdravstvo, ki ga zdaj obvladuje najmočnejši in največji lobi v državi. Prepričan je tudi, da Slovenija potrebuje pokojninsko reformo in privatizacijo podjetij v neposredni in posredni državni lasti. Prav reforme in privatizacija bi lahko omejile izseljevanje mladih iz Slovenije. Največjo nevarnost za novo krizo vidi v brexitu, Trumpovem protekcionizmu in prezadolženosti hitro rastočih gospodarstev.
V koalicijski pogodbe nove slovenske vlade je preveč zahtev po višjih javnih izdatkih in višjih davkih, opozarja ekonomist Anže Burger.
Dr. Anže Burger, ekonomist, o zdravstveni reformi Milojke Kolar Celarc:
REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025
Vse pravice pridržane.