Kaj se bo v prihodnje zgodilo z globalizacijo oziroma ali bodo nacionalna gospodarstva manj vpeta v svetovno trgovino?
Globalizacija na čelu z razmahom globalnih verig vrednosti (GVV) je svoj vrh doživela leta 2008 pred veliko recesijo, ko je delež GVV trgovine v celotni trgovini dosegel 52 odstotkov, čemur sta sledila velik upad in hiter odboj, a v zadnjih letih delež GVV trgovine pada. Že pred pandemijo covida-19 je torej bil trend krajšanja globalnih verig vrednosti in regionalizacije na račun globalnih verig. Po zadnjih podatkih iz letošnje študije Svetovne banke za leto 2015 je delež padel na 47 odstotkov. Če pogledamo borzne indekse na primer S&P500 in jih primerjamo z indeksi delnic podjetij iz robotike, so slednji rasli hitreje in doživeli precej večji odboj, kar nakazuje na verjetnost pospešenega backshoringa (vračanje proizvodnje, op. p.). Dobaviteljske verige se bodo v prihodnje še nekoliko skrajševale in postajale bolj regionalne.
Kako bo v prihodnje z Nemčijo? Bo še tako močno izvozno gospodarstvo?
Mednarodni denarni sklad (IMF) letos Nemčiji napoveduje padec gospodarske aktivnosti za sedem odstotkov, naslednje leto pa 5,2-odstotno rast. Nemčija bo zaradi svoje osrednje vloge v globalnih verigah vrednosti ostala osrednji motor predelovalne industrije v Evropi in glavni izvoznik in inovator, saj drugih resnejših tekmecev za ta položaj v EU nima, bodisi zaradi velikosti bodisi zaradi poslovnega okolja.
Glede na to, da je Slovenija gospodarsko zelo povezana z Nemčijo, kako bodo gospodarske težave v Nemčiji vplivale na slovensko gospodarstvo?
Slovenska podjetja so lani v Nemčijo izvozila za 6,3 milijarde evrov blaga, kar pomeni 19 odstotkov celotnega izvoza. Upadu nemškega BDP bo seveda sledil upad naročil in padec izvoza. Ocenjujem pa, da bo v predelovalni industriji prišlo do hitrejšega okrevanja kot v storitvah, zato bo morebitni hitri odboj Nemčije iz recesije potegnil tudi slovenski izvozni sektor.
Kako bodo gospodarske težave vplivale na življenjsko raven v Sloveniji?
Življenjska raven se bo letos znižala po napovedih UMAR med 8 in 15 odstotkov, morda celo več, če bodo ukrepi za omilitev posledic v Sloveniji in v naših trgovinskih partnericah trajali dlje časa. Nižjo materialno blaginjo občutimo že v teh tednih, saj ne moremo koristiti mnogih storitev, potovati in se neovirano družiti. Najdlje bo okreval turizem, saj bo razpolovna doba novih norm socialnega distanciranja po mojem mnenju relativno dolga in bodo potovanja še nekaj časa omejena in dražja.
