V pogodbi pogreša predloge strukturnih reform velikih sistemov, kot je zdravstvo, ki ga zdaj obvladuje najmočnejši in največji lobi v državi. Prepričan je tudi, da Slovenija potrebuje pokojninsko reformo in privatizacijo podjetij v neposredni in posredni državni lasti. Prav reforme in privatizacija bi lahko omejile izseljevanje mladih iz Slovenije. Največjo nevarnost za novo krizo vidi v brexitu, Trumpovem protekcionizmu in prezadolženosti hitro rastočih gospodarstev.
Ste precej kritični do koalicijske pogodbe Šarčeve vlade. Kaj vas kot ekonomista najbolj moti pri tej pogodbi?
Koalicijsko pogodbo vidim kot najmanjši skupni imenovalec šestih različnih političnih strank in šestih različnih interesov. Posledica tega je, da ni reformno naravnana; da so samo nakazane neke spremembe ob najmanjšem možnem naporu. Vse drugo gre, ekonomsko gledano, v smeri povečanja javnih izdatkov in povečanja davkov, nič pa v smeri resnejših strukturnih sprememb naših velikih, neučinkovitih sistemov.
V tiskani izdaji in v Trafiki24 Burger opozarja, da je v zdravstvu preveč možnosti manipulacij in prelivanja denarja iz javnega v zasebni sistem; spregovori o največjem in najmočnejšem lobiju v državi, ki ga še nikomur ni uspelo razbiti; izpostavi zakaj pri privatizaciji ni nobene izboljšave, če podjetje iz slovenskega državnega lastništva preide v rusko ali kitajsko državno lastništvo; pravi, da bi privatizacijski proces moral biti odprt tudi za potencialne slovenske vlagatelje.