Prijavljeni ste kot
2. feb. 2023
Pred stotimi letu se je v Bohinju rodil profesor, politik in publicist France Bučar (2. 2. 1923–20. 10. 2015). Bil je eden od ustanovnih očetov države, predsednik leta 1990 demokratično izvoljene skupščine. Sam je bil izvoljen na listi Slovenske demokratične zveze. Za seboj ni pustil spominov, avtobiografije, je pa domala do konca izdajal knjige spisov o slovenski državi, narodu in demokraciji. Predgovore so mu izdajali nazorsko različni ljudje od Tineta Hribarja, do Ernesta Petriča in Jožeta Pirjevca.
7. dec. 2020
»Strahopetno Pirjevčevo bežanje od vsebinskega dialoga kaže, da nobena bergla ne Pirjevca ne Partizanov ne more rešiti,« o zgodovinarju dr. Jožetu Pirjevcu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.
30. nov. 2020
»Najbolj ambiciozno partizansko tiskarsko podjetje je bilo več natisov stalinske Kratke zgodovine Vsezvezne komunistične partije (boljševikov),« poudarja zgodovinar dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč. Dežman zavrača poudarjanje nacionalističnega poslanstva partizanskega gibanja in trdi, da temelj partizanskega projekta ni bil Prešeren, ampak Stalin.
23. nov. 2020
»Kakorkoli obračamo, je bilo v Sloveniji po zmerni oceni več kot 30.000 smrtnih žrtev bratomornega obračuna ali okoli tretjine vseh žrtev. Več kot dva odstotka prebivalstva. To nas uvršča v območja z intenzivno državljansko vojno,« pravi dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč. Dežman je v pismu javnosti kritičen do pisanja zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca v knjigi Partizani.
16. nov. 2020
»Akad.prof.dr. in politikant Jože Pirjevec ima večkrat težave s kakimi poimenovanji. Tako v njegovim Partizanih pogrešamo opredelitev državljanske vojne oz. več državljanskih vojn, ki so med drugo svetovno vojno in po njej zaznamovale dogajanje v Jugoslaviji,« o zgodovinarju Jožetu Pirjevcu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.
9. nov. 2020
»Domišljijska Pirjevec in Ferenc prekosita celo Edvarda Kardelja,« o zgodovinarju dr. Jožetu Pirjevcu v novem javnem pismu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.
2. nov. 2020
»Ali si predstavljate kakega titofilnega avtorja, ki bi o Pohorskem bataljonu pisal, ne da bi navedel, da gre za Pohorski bataljon in ne da bi navedel njegove izgube v zadnjem boju? Pirjevec to zmore,« je do dela zgodovinarja Jožeta Pirjevca kritičen, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.
27. okt. 2020
"Skratka, če bi se Pirjevec ne odločil za lovsko-ribiški pripovedni slog, bi se lahko brez posebnih težav posvetil tudi dejanskim okupatorskim izgubam v bojih z jugoslovanskimi partizani. Toda izbral je ideološko sledenje svojim mentorjem in odšel v Partizane," zgodovinar Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč, očita zgodovinarju Jožetu Pirjevcu.
19. okt. 2020
"Ali Maister in njegovi borci za severno mejo niso slovenska vojska?" zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca sprašuje dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.
5. okt. 2020
"Ali so nehali verovati ali pa je vera partizanov izginila, ker je titoizem bil brezupni boj proti veri in Cerkvi?" sprašuje Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč, zgodovinarja Jožeta Pirjevca o izbrisu krščanstva v partizanskih spominih in knjigah.
28. sep. 2020
"Tudi Pirjevcu se kaže, da je bila sovražna okupacija božji dar, saj je razsula kraljevino Jugoslavijo in omogočila vzpon stalinizma," v odprtem pismu piše Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.
21. sep. 2020
"Akad. prof. dr. in politikant Jože Pirjevec se je med promocijo svoje knjige Partizani širokoustil, da bi tudi sam šel v partizane. Žal pa se v Partizanih pokaže, da niti ne ve, kam bi hotel iti.," v novem zapisu opozarja dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.
14. sep. 2020
"Življenje je veliko več kot pa črno-belo fantaziranje o tem, koga bi častil kot upornika in koga bi opljuval oz. ustrelil kot kolaboranta," zgodovinarju dr. Jožetu Pirjevcu sporoča dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.
7. sep. 2020
Med že ponarodelimi pirjevščinami je tudi ona, da bi dr. Jože Pirjevec sam streljal izbrane kolaborante, v novem javnem pismu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.
31. avg. 2020
"Pirjevec se strinja tudi s tem, da so množični umori civilistov in vojnih ujetnikov zgodovinski poraz titoizma, ne zna pa povedati, da gre za najhujše vojne zločine in zločine proti človeštvu v zgodovini Slovenije in v Evropi po 2. svetovni vojni," dr. Jože Dežman očita zgodovinarju Pirjevcu.
24. avg. 2020
»Odtujenost od partizanske resničnosti kaže, da Pirjevec živi na domišljijsko napihnjenem neznanem letečem predmetu,« je v javnem pismu do Jožeta Pirjevca kritičen Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč. Izpostavlja tudi Mussolinijevo frazo »s puško in knjigo«, ki je v naslovu knjige Boža Repeta S puško in knjigo. Je Pirjevec to podtaknil Repetu, sprašuje Dežman.
17. avg. 2020
"Česar se Pierazzi ni naučil, tega Pirjevec ne zna," je predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman kritičen do zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca. Očita mu nepoznavanje vloge žensk v partizanskem gibanju in odnos komunistične nomenklature do njih.
3. avg. 2020
»Je partizansko gibanje, bi rekel, Titova kreatura«. Tako je izjavil akad. prof. dr. in politik Jože Pirjevec na predstavitvi svoje knjige Partizani v kulturnem domu v Gorici 20. junija 2020. Kaže, da Pirjevcu materinščina včasih še ne steče, morda je hotel povedati, da so partizani Titova stvaritev. Toda oznaka kreatura bi bilo veliko bolj kot za partizansko gibanje uporabno za oznako pojavov, na katere naletimo v Pirjevčevih Partizanih.
