Moja psica Ozna je nesramno oblajala Slavoja Žižka
Miha Kordiš o neprijetnem incidentu s slavnim filozofom
Miha Kordiš o neprijetnem incidentu s slavnim filozofom
Malo je tako kompleksnih likov med slovenskimi intelektualci, kot je bil Zdenko Roter, ki je umrl na začetku avgusta, nekaj dni pred svojim 99. rojstnim dnevom. Morda bo koga zmotila beseda intelektualec, vendar je bil Roter ne glede na svoje kontroverzno povojno obdobje, ko je bil oficir Ozne in Udbe, kasneje vseeno tudi univerzitetni profesor, utemeljitelj sociologije religije pri nas, raziskovalec in pisatelj. Statusa intelektualca mu desni, protikomunistični tabor sicer nikoli ne bo priznal; zanje je bil v prvi vrsti udbovec, režimski zasliševalec in ključna figura v povojni represiji nad Cerkvijo in drugimi nasprotniki komunističnega režima.
Svoje spomine je olimpionik Leon Štukelj v posvetilu namenil "kronistu, ki bo želel osvetliti košček dobe, ki sem jo doživljal". Pogovarjali smo se s tremi kronisti, avtorji nedavno izšle knjige Gospod Leon Štukelj in Tovarišija: Ivanom Čukom, Alenko Puhar in Aleksom Leo Vestom.
Tri knjige je potreboval kapetan Ozne, profesor sociologije religije in svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter (1926), da se je izpovedoval – a se ni spovedal. S tretjo knjigo Usodne prevare poražencev in zmagovalcev, predstavil jo je prejšnjo sredo v Drama Kavarni, končuje svoja spominjanja – kot zatrjuje nepreklicno.
Iz Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB so danes sporočili, da ne morejo pojasnjevati zadev v zvezi s povojnimi poboji in prikritimi grobišči, saj nimajo teh podatkov. S tem so se odzvali na opozorilo članov pristojne vladne komisije, da od ZZB niso dobili nobenih podatkov o grobišču Jama pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu.
Komunistični oblastnik Ivan Maček-Matija je bil človek, ki je med in še zlasti po drugi svetovni vojni odločal o življenju in smrti.
Zgodovinar Tomaž Ivešić, doktorski raziskovalec na European University Institute v Firencah, se je v Časopisu za zgodovino in narodopisje (2017/2-3) posvetil življenjski zgodbi švicarskega državljana Josipa Kuhna, ki je od 1920/1921 živel v Razvanju.