»Marta Kos ima novo službo v Bruslju: delala bo za Švede«, smo pred slabima dvema letoma v Reporterju povzeli nov poklicni izziv nesojene slovenske predsednice. A nekdanja novinarka in veleposlanica je še vedno zelo zaposlena v domovini.

Medtem ko Janez Janša že nekaj dni besno tvita o kraji volitev v Venezueli, kjer so po razglasitvi zmage Nicolasa Madura izbruhnili množični protesti, je njegov prijatelj in mecen Viktor Orban preprečil namero Evropske unije, da z enotno izjavo vseh članic izrazi zaskrbljenost zaradi pomanjkljivosti in nepravilnosti na venezuelskih volitvah.

V občini Šentjernej so se v zadnjem času soočili z več skupinskimi krajami Romov v trgovinah in več napadi na posameznike, zaradi česar je šentjernejski župan Jože Simončič v začetku julija direktno opozoril, da so Romi postali zelo agresivni in da je med njimi vse več tudi mlajših Romov.

Zloglasno »štempljanje« je lani povzročilo mnogo hude krvi in na splošno velja za zelo slabo odločitev. Nejevoljni so bili delavci, delodajalci, politiki in državne uradniki, minister za delo Luka Mesec pa je hitel obljubljat nove spremembe, ki naj bi omilile določbe nepriljubljene novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV). Nato se mu je nehalo muditi, saj je od začetka uporabe novele zakona minilo že skoraj osem mesecev in pol, obljubljenih sprememb pa še ni in jih še lep čas ne bo.

Do konca lanskega leta naj bi vlada pripravila ustrezne zakonodajne spremembe za reševanje romske problematike. Smo v juliju 2024, po zadnjih neuradnih informacijah naj bi bile predstavljene jeseni – skoraj leto dni po tem, ko so poslanci zavrnili zakonodajne predloge županov 11 občin, v katerih je ta problematika še posebej pereča.

»Povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si,« pravi pregovor. Novopečeni evropski poslanec in dolgoletni poslanec DZ Branko Grims si je za asistenta v Evropskem parlamentu izbral dva zanimiva in hudo kontroverzna lika.

Slovenska blokada ameriškega Uberja ni bila zmaga za zatirane taksiste, kajti konkurence iz tujine se najbolj otepajo njihovi šefi, lastniki taksi služb. Zakaj na Dunaju, ki ga slovenska levica daje za zgled, Uber uspešno deluje, v Sloveniji pa bi pomenil napad na taksiste?

Lani je Slovenija s trošarinami na tobak in tobačne izdelke pobrala 471,8 milijona evrov. Leto pred tem so te trošarine v državno blagajno prinesle 470,9 milijona evrov, leta 2021 pa 422,2 milijona evrov.

V igri je 15 milijonov evrov. Taka je najpreprostejša razlaga, zakaj je nekdanji poslanec in danes v. d. direktorja Zavoda Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik Jani Möderndorfer v oddaji Prisluhnimo tišini na TV Slovenija trdil, da lahko tolmači za znakovni jezik, s katerim komunicirajo gluhi ljudje, delujejo tudi kot tolmači za gluhoslepe osebe. Zaradi njegovih trditev so v zrak skočili sodelavci Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN.

Skoraj pol milijarde evrov letno prinesejo državi trošarine od prodaje tobaka in tobačnih izdelkov. Ti se potrošnikom zdijo dragi, a le redki so se jim pripravljeni (in zmožni) odpovedati, da se jih bo država usmilila pa ne morejo računati. Še enkrat, pol milijarde od trošarin. Nič čudnega, da nekateri rešitev iščejo na črnem trgu, kjer kupujejo pretihotapljene ali celo ponarejene tobačne izdelke.

Žena, mama, ljubiteljica živali in gora ter ena najbolj znanih slovenskih odvetnic je Lucija Šikovec Ušaj. Širša javnost je pred leti nanjo postala pozorna zaradi njenega političnega udejstvovanja, a se je politiki medtem že odpovedala. S čim se danes ukvarja?

S 17. junijem je s precejšnjim pompom začel delovati COBISS Ela, domača platforma za izposojo elektronskih knjig iz slovenskih knjižnic. Le nekaj dni zatem so skrbniki platforme mrzlično krpali luknje, potem ko so nekateri založniki zagnali alarm zaradi pomanjkljive zaščite Cobissa Ela. Iznajdljivim »bralcem« namreč ni bilo težko ukrasti katerekoli od 2000 knjig, ki so trenutno na voljo uporabnikom platforme.

Hvala, očka, hvala, stric Pavel, se je morala novoizvoljena evropska poslanka zahvaliti moškima, ki sta ji odločilno pomagala, da je pri komaj 28 letih prišla do za slovenske politike sanjske službe.

Po lastnih izkušnjah bi takole na palec ocenil, da imajo v za nas tretjem svetu veliko več možnosti, da najdejo sveti gral sreče kot mi na materialno prenasičenem, dekadentnem zahodu, o iskanju sreče pravi Matevž Lenarčič.

Na julijski skupščini družbe Mladina časopisno podjetje d. d. je na dnevnem redu tudi posojilo 400.000 evrov, ki naj bi jih Mladina posodila svojemu večinskemu lastniku družbi Transmedia, sicer naslednici nekdanjega Saftija.

Na Reporterju smo pri pregledovanju kandidatnih list za evropske volitve opazili nekonsistentnost glede navajanja stopnje izobrazbe. Kandidati z magisterijem imajo v več primerih navedeno višjo stopnjo kot doktorji znanosti; v drugih primerih univerzitetni diplomanti navajajo višjo stopnjo kot magistri ali enako stopnjo kot doktorji znanosti. Gre za zavajanje, nevednost kandidatov ali kaj tretjega?

Podjetja brez spletnih strani in brez javno objavljenih telefonskih številk so za oglaševanje svojih storitev plačevala na deset tisoče evrov Bojanu Požarju in drugim medijem iz sfere SDS. Pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje financiranje strankarskih medijev in političnih strank, so pričali direktorji teh podjetij, ki se povprek niso spomnili, kako in komu so nakazovali denar ali zakaj so polovico svojih skromnih letnih prihodkov dali za oglaševanje v propagandnih glasilih Janeza Janše in stranke SDS.

Ljubljanski župan Zoran Janković je bil pred lokalnimi volitvami v Srbiji gost predvolilnega mitinga srbskega predsednika Aleksandra Vučića in njegove liste »Aleksandar Vučić – Beograd sutra« v beograjski športni dvorani »Ranko Žeravica«.

Mitja Kunstelj, nekdanji vojaški specialec, je aprila lani na svojem blogu Mikstone zapisal, da je tedanja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik kot dekle delala v enem od fužinskem lokalov in zraven prodajala drogo. Ajanović Hovnikova ga je tožila in zdaj je tožbo dobila – Kunstelj ji mora plačati 2700 evrov odškodnine plus zamudne obresti, poravnati mora njene pravdne stroške in ter preklicati svoje trditve o bivši ministrici kot preprodajalki mamil.

Pisali smo že o ribniškem podjetju Košček, d. o. o., in njegovem podjetnem črpanju javnih sredstev – najbolj odmevno je podjetje pridobilo skoraj 100 tisoč evrov na razpisu javne agencije Spirit Slovenija za na nenavaden način izpeljano promocijo svoje blagovne znamke na Slovaškem. Naše pisanje o tem je zelo razburilo televizijsko zvezdnico Eriko Žnidaršič, partnerko direktorja Koščka Davida Srdareva in hčerko lastnika družbe Borisa Žnidaršiča.