Lucy (Dakota Johnson) je materialistka z zelo pragmatičnim pogledom na ljubezen in predvsem na razmerja. Ta so zanjo transakcija, najpomembnejši kriterij potencialnih partnerjev pa je njihovo finančno stanje. Šele potem pridejo na vrsto atraktivnost (pri moških še višina), starost, značajske lastnosti in interesi, svetovnonazorski pogled in vse drugo, kar opredeljuje posameznika.

Ni čudno, da je s takim odnosom do partnerstva Lucy postala ženitna posrednica. Arhaičen poklic tudi v dobi aplikacij za zmenke ohranja svojo zelo donosno nišo, saj so njene stranke v New Yorku v glavnem dobro situirane in želijo strokovno pomoč pri iskanju »ljubezni« – želijo torej nekoga, ki bi še pred prvim zmenkom pretipal potencialnega partnerja ali partnerko ter zmanjšal možnost zapravljanja časa, denarja in energije za popolnoma neprimerno osebo. 

Lucy je pri svojem delu zelo uspešna, že devet parov je privedla do poroke. Še uspešnejša je, tako se zdi, zasebno, saj je ujela »samoroga«, praktično sanjskega moškega za karieristke po 30. letu. Henry (Pedro Pascal) je privlačen, zelo bogat, ima čisto zaresno službo, živi v svojem luksuznem stanovanju, je tudi razumevajoč, ustrežljiv, strasten in značajsko se z Lucy izvrstno ujameta. Je skratka partner, po kakršnem hlepijo vse njene klientke.

A čisto mogoče je, da bo punca vse to vrgla stran za igralca Johna (Chris Evans), ki životari z vlogami v obskurnih gledaliških igrah, ki živi v razpadajoči luknji s cimri in s katerim je Lucy v preteklosti že imela neuspešno razmerje, zdaj pa se je spet pojavil v njenem življenju.

V primerjavi s Preteklimi življenji, enim najbolj odkrito romantičnih filmov preteklih let, je Songova tokrat bolj »hladna« – njen novi film ne topi src kakor prejšnji, temveč osvetli pragmatične kalkulacije v ljubezni. Če so Pretekla življenja počasi gradila nostalgično hrepenenje, Popolna zveza ostro razgalja, kako denar in status oblikujeta intimnost, Dakota Johnson pa prepričljivo upodobi kompleksno žensko, ujeto med čustva in racionalnost.

Kljub hladnejšemu tonu ohrani Songova svoj občutek za subtilne medčloveške nianse. Film gledalcev morda ne bo tako čustveno pretresel kakor Pretekla življenja, a je vreden ogleda za všečno analizo sodobnih razmerij.