Stanovalci ljubljanskih blokov se običajno ne zmenijo preveč za sosede, a v bloku v bližini pokopališča Žale si niso več mogli zatiskati oči: vse je kazalo na to, da je eno od stanovanj v objektu postalo gnezdo prostitucije. Nepričakovano nas je preiskava lastništva stanovanja pripeljala do znane podjetniške družine in posredno tudi do nekdanjega poslovnega partnerja razvpitega doktorja davčnih utaj Roka Snežiča.

Prostitucija pri nas ni kazniva, je pa zato zvodništvo. In sosedje so prepričani, da je neki zvodnik stanovanje najel z namenom vanj vseliti prostitutke in služiti z najstarejšo obrtjo – seveda neprijavljeno. Za opravljanje pridobitne dejavnosti v stanovanju v bloku so potrebna dovoljenja, a če ta dejavnost ni moteča, sosedje z njo običajno nimajo težav.

Toda več kot enemu stanovalcu bloka so šli v nos stalni obiski pri stanovalkah, ki so se prav tako pogosto menjavale, povečana količina smeti okoli stanovanja, pred blokom in na parkirnem mestu, ki ga uporablja najemnik, in pa hrup pralnega stroja, ki je bobnel tudi v nočnih urah. Najemnik naj bi bil po informacijah stanovalcev po rodu iz Bosne in Hercegovine, naokrog pa se prevaža v mercedesu z nemško registrsko tablico.

Obrtnice z omejenim znanjem

Pritožbe pri upravniku stavbe niso zalegle. Uradno v stanovanju nihče ni bil prijavljen kot stanovalec, računi pa so bili poravnani in to je bilo tudi vse, kar je upravnika zanimalo. Lastniki v stanovanju niso živeli, menda naj bi ga tudi prenavljali. Toda obrtnicam, ki so jih videvali v bloku, nihče ne bi zaupal prenove kopalnice, polaganja parketa ali napeljave elektrike. 

Primož Lavre

Da se v stanovanju dogaja nekaj posebnega, so se lahko prepričali tudi mimoidoči, če so s pločnika kdaj poškilili proti bloku. Na balkonu se je stalno sušilo posteljno in drugo perilo, ponoči pa je bilo nemogoče prezreti močne modre luči, ki so razsvetljevale stanovanje. Vsaj eden od sosedov se je z začasnimi stanovalkami tudi soočil: dve je ustavil na hodniku in jima zastavil nekaj vprašanj, a dekleti nista bili posebej odzivni. Seveda nista odgovorili na vprašanje, ali imata urejene papirje za bivanje, tudi nista imeli komentarja na informacijo, da je v stanovanju prepovedano opravljati pridobitno dejavnost. Video tega srečanja hranimo v uredništvu. 

Valentina in Valentina

Stanovalci so o vsem skupaj obvestili Finančno upravo Republike Slovenije (Furs) in jo opozorili, da upravnik stavbe nima podatka, da bi bile v stanovanju osebe prijavljene s stalnim ali začasnim prebivališčem. Obiskovalci so pogosti in kratkotrajni, kar lahko kaže na kratkoročno oddajanje ali opravljanje dejavnosti. Furs so prosili za preverbo, ali gre za ustrezno prijavljeno dejavnost in obračunavanje davčnih obveznosti.

Doslej odziva Finančne uprave še ni bilo zaznati, pravijo stanovalci – prijava je bila podana v avgustu, kar lahko glede na hitrost dela slovenskih inšpekcij pomeni, da bo še dolgo trajalo, preden se s prijavo karkoli zgodi. Na Fursu nam niso bili pripravljeni povedati niti tega, ali so prijavo prejeli oziroma ali vedo zanjo, kaj šele, ali jo obravnavajo, jo bodo obravnavali ali so jo morda zavrgli. 

Da naj bi šlo res za prostitutke, po mnenju stanovalcev dokazujejo tudi objave na enem od popularnih mednarodnih portalov, na katerem spolne delavke in delavci oglašujejo svoje storitve v posameznih državah in mestih. Na njem so stanovalci bloka našli dekle, ki bi lahko bilo njihova nova soseda: Nemka »Valentina«, ki je med svojo mednarodno turnejo za nekaj dni obiskala Ljubljano. Na istem portalu je svoje storitve v Ljubljani oglaševala tudi »Valentina« iz Venezuele, o kateri si upamo reči, da je isto dekle, le z nekaj manj ličili in fotografirano pod drugačno osvetljavo – ta Valentina je v Ljubljani za nedoločen čas. 

Ni znano, ali je neželena pozornost sosedov zmotila delovni proces v stanovanju, a prejšnji teden so najemnik in njegove podnajemnice svojo robo naložili v avto in se odpeljali v Švico oziroma v Nemčijo. Kam so šli, so stanovalci bloka lahko ugotovili po koledarju, objavljenem na omenjenem portalu za prostitucijo. 

Nepremičnine družine Đukić

Kdaj in ali se sploh bodo vrnili v blok, kjer jih sosedje postrani gledajo, ni jasno. Če gre verjeti lastniku stanovanja, menda nikoli. Stanovanje je namreč v lasti Erike Đukić iz Portoroža, njen sin Milan, ki smo ga priklicali na telefon, pa nam je zatrdil, da je po obvestilih o sumu izvajanja prostitucije odpovedal najemno pogodbo. Ko smo želeli od njega izvedeti še kaj več, recimo kdaj je odpovedal pogodbo, je Đukić ocenil, da smo po telefonu preveč agresivni, zato je hotel, da mu vprašanja pošljemo po elektronski pošti.

zajem zaslona

»V zvezi z vašimi vprašanji pojasnjujem, da niti lastnica stanovanja niti jaz kot njen pooblaščenec z domnevnim izvajanjem te dejavnosti v stanovanju nisva bila seznanjena. Ko sem bil obveščen o sumu neprimerne rabe, sem nemudoma ukrepal in poskrbel, da oseba v stanovanju preneha z uporabo prostora. Zaradi varstva osebnih podatkov imen ne morem razkrivati, zato predlagam, da se za morebitne informacije o vpletenih osebah prosim obrnite na pristojne organe,« nam je nato po elektronski pošti sporočil Milan Đukić.

Tu velja izpostaviti, da Milan in Erika Đukić nista le družinsko, temveč tudi poslovno povezana. Milan je direktor, mama pa je prokuristka podjetja Konim, katerega stoodstotni lastnik je Erikin soprog Ranko Đukić. Vsi trije so tudi prijavljeni na istem portoroškem naslovu. Đukićev Konim pa ima, ko gre za nepremičnine, v ognju še precej večja železa, kot pa je stanovanje v ljubljanskem bloku. Med drugim je lastnik t. i. stare rižarne v Ljubljani, zapuščene in propadajoče nekdanje tovarne za Bežigradom.

Že pred leti je hotel Ranko Đukić tam zgraditi podzemno garažno hišo, a projekta ni mogel izpeljati tudi zaradi neurejenega lastništva parcel, po katerih bi bil speljan dovoz do objekta. Dodatna ovira načrtom je bil občinski prostorski načrt, ki je na tej lokaciji predvideval gradnjo študentskega doma. Đukić je leta 2020 za Dnevnik povedal, da je bil pripravljen graditi tudi študentski dom, a glavni problem razvoja nepremičnine in zemljišča je bil in očitno ostaja dovoz.  

143 tisočakov v sefu

Danes je pred stavbo rižarne veliko odprto parkirišče (prav tako v lasti podjetja Konim), ki ga upravlja Parking Ljubljana, za tem pa stoji Inštitut dr. Đukić. Njegov lastnik je Nenad Đukić, eden od štirih otrok Ranka Đukića in svojčas znan kot sodelavec Roka Snežiča v podjetju Poravnava. Pred desetletjem in pol sta se s Snežičem znašla v preiskavi in nato še pred sodiščem zaradi več kaznivih dejanj goljufij, pranja denarja in davčne zatajitve pri fiktivni prodaji dveh luksuznih jaht. V zameno za priznanje krivde sta leta 2013 dobila tri leta vikend zapora in 672 tisoč evrov denarne kazni.

Primož Lavre

Đukić je lani na sojenju Snežiču zaradi domnevnega oškodovanja Fursa z domnevno fiktivno posojilno pogodbo z babico pričal, da z nekdanjim poslovnim partnerjem že od leta 2013 nima več stikov. Ju pa še vedno povezuje afiniteta do poslovnega okolja Republike Srbske. Njegov Inštitut dr. Đukić ima, tako kot njegova druga podjetja, sedež v hiši v Ljubljani, ki je v lasti družbe Armaforce, d. o. o., ta pa je v lasti bosanske firme Armaforce, d. o. o., s sedežem v Banjaluki. Lastnik slednje je, kdo drug kot, Nenad Đukić. 

Prejšnji lastnik hiše je bil njegov oče Ranko, ki je leta 2015 kot priča na sodišču opisoval, kako so kriminalisti, ki so leta 2010 opravili hišno preiskavo pri sinu, preiskali tudi njegovo stanovanje v hiši v Ljubljani in za povrh še stanovanje v Portorožu. V sefu Ranka Đukića so tedaj našli 143 tisoč evrov gotovine, za katero je na sodišču trdil, da pripada njemu. Tožilec Jaka Brezigar, ki ga je zasliševal, je Ranka Đukića nato obvestil, da je njegov sin Nenad v drugem postopku priznal krivdo za ta denar, na podlagi česar je bil tudi obsojen. 

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.