O izvoru Josipa Broza-Tita, ki je vladal komunistični Jugoslaviji med letoma 1945 in 1980, se je spletlo veliko za lase privlečenih zgodb. Večina jih je na tako trhlih temeljih, da se že od daleč vidi, da so plod sleparskih šarlatanov z bujno domišljijo. Ena od najbolj absurdnih izmišljotin je zgodba o tem, da je bil v resnici nezakonski sin legendarnega britanskega državnika Winstona Churchilla.

Višegrajska skupina se je začela kot zgodba o sodelovanju držav »ugrabljenega Zahoda« pri njihovem vključevanju v EU in Nato. Svojevrstna zgodovinska ironija je, da so države, ki jih je povezovala negativna izkušnja ruskih oziroma sovjetskih vojaških invazij, zdaj na dveh bregovih zaradi različnih pogledov na rusko invazijo na Ukrajino.

»Madžarski Putin ali Evropa?« Tako je madžarska združena opozicija na enem od svojih predvolilnih plakatov, na katerem je bila fotografija Viktorja Orbana in Vladimirja Putina v zaupnem pomenku, skušala volivce prepričati, naj ne volijo za Orbanov Fidesz. Madžarski volivci so se odločili drugače in močno podprli Fidesz.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je v zadnjih tednih postal svetovna politična zvezda, je bil še pred nekaj leti priljubljen filmski in televizijski igralec ter komik, ki je slovel po provokativnih šalah. Krivi Rog.

Ruska vojska je na papirju precej močnejša od ukrajinske. Ima več tankov in letal, ki so tudi bolj sodobni od ukrajinskih. Ruska vojska lahko seje smrt po Ukrajini tudi s strateškimi bombniki, balističnimi raketami in termobaričnim orožjem. Ukrajinci na drugi strani zadnje dneve z Zahoda dobivajo veliko sodobnega protioklepnega in protiletalskega orožja.

Dobri stiki z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom so bili za številne ruske milijarderje osnovni pogoj za nemoteno bogatenje. Toda ruski napad na Ukrajino in posledične zahodne sankcije so in bodo številne Putinove milijarderje precej udarile po žepu.

Na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze obstaja kar šest samooklicanih držav, ki jih večina mednarodne skupnosti ne priznava. Samooklicane države so bile vzpostavljene s pomočjo Moskve in ta tudi zagotavlja njihov nadaljnji obstoj.

Na Kitajskem partijska oblast pod vodstvom Xi Jinpinga zadnje leta krepi nadzor nad državljani. Še zlasti je oblastnike v Pekingu strah tega, da bi nezadovoljni državljani spodkopavali njihovi oblast na internetu. To skušajo preprečiti s strogo cenzuro in omejevanjem dostopa do kočljivih vsebin na strežnikih zunaj Kitajske.

Britanski premier Boris Johnson, ki se zadnje dneve zaradi afere z zabavami sredi pandemije bojuje za svoj politični obstoj, se pogosto znajde v težavah. Pri čemer so njegove težave skorajda praviloma povezane z njegovo lastno dvojno moralo in neresnicoljubnostjo.

Madžarskemu premierju Viktorju Orbanu opozicija, ki ga želi prihodnje leto z združenimi močmi spraviti z oblasti, pogosto očita korupcijo. Na udaru so zlasti njegovi tesni prijatelji in člani njegove družine, ki so po Orbanovem vnovičnem prihodu na oblast leta 2010 precej obogateli.

Januarja letos je moral Donald Trump nejevoljno zapustiti Belo hišo. Njegove politične poteze po odhodu z oblasti kažejo, da ga mika kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024. Hkrati se Joe Biden zadnje čase sooča z upadom priljubljenosti. Tudi njegovi demokratski stranki ne gre ravno vse kot po maslu.

Francozi bodo spomladi prihodnje leto odšli na predsedniške volitve. Po javnomnenjskih anketah ima največ možnosti za zmago zdajšnji predsednik Emmanuel Macron. Tako kot leta 2017 je tudi zdaj njegova nevarna tekmica Marine Le Pen. Zadnje tedne pa se vse bolj vzpenja Éric Zemmour, ki mu pravijo tudi francoski Trump.

Peter Thiel je ameriški tehnološki milijarder nemških korenin, ki je s svojimi naložbami v številna podjetja spremenil svet. Med njegovimi cilji je tudi zmaga nad smrtjo ali vsaj upočasnitev staranja. Ker denarno podpira Trumpovo krilo republikanske stranke in menda ni ravno navdušen nad demokracijo, se ga številni bojijo.

Vladala je dolgih šestnajst let. V tem času se je soočila s svetovno finančno oziroma evrsko krizo, migrantsko krizo in koronsko pandemijo. Na vrhuncu slave in moči so ji dali vzdevek kraljica Evrope. Doživela je, malo tudi po lastni krivdi, odhod Velike Britanije iz EU. Na vrat na nos je zaprla nemške jedrske elektrarne, zgradila Severni tok 2 in bila za ameriške liberalce nekaj časa voditeljica svobodnega sveta.

Leta 2014 so proruski uporniki s pomočjo ruske vojske na vzhodu Ukrajine razglasili od Kijeva neodvisni državi. Ukrajina, ki se odcepljenemu ozemlju noče odpovedati, že leta krepi svojo vojsko, z orožjem pa pogosto rožlja tudi Rusija.

Nemci bodo čez slaba dva tedna izvolili nov sklic nemškega zveznega parlamenta. Za zdaj ankete najbolj kažejo levosredinski SPD. V primeru zmage te stranke bo najverjetnejši novi nemški kancler socialdemokrat Olaf Scholz.

Odmaknjena država, ki leži globoko na južni polobli, je postala v zadnjih letih obljubljena dežela za vse tiste, ki jih je strah uničujočih svetovnih katastrof. Na Novi Zelandiji naj bi tako številni milijarderji zgradili svoje podzemne bunkerje.

Xi Jinping, ki vlada Kitajski od leta 2012 naprej, je najbolj mogočen kitajski vladar po Mau Zedongu. V notranji politiki krepi avtoritarizem in nadzor nad državljani, na zunaj pa se kaže kot velik zagovornik svobodne trgovine. Iz Kitajske želi narediti najmočnejšo državo na svetu.

Izvor novega koronavirusa, ki je v zadnjih slabih dveh letih svet vrgel s tečajev, še vedno buri duhove. Sprva je znanost skoraj v en glas prisegala na teorijo o naravnem izvoru virusa, zdaj pa se vse bolj krepijo teorije o laboratorijskem izvoru, čeprav so bile še nedolgo označene kot teorije zarot.

Se bo siloviti vzpon Sebastiana Kurza že letos jeseni neslavno končal in ga čaka strmoglavi padec? Zdi se namreč, da se Kurz in njegovi tesni sodelavci zaradi domnevne korupcije vse bolj pogrezajo v težave.