Iz sveta se vrstijo obsodbe in izrazi sožalja ob današnjih eksplozijah v Kabulu. V Evropski uniji in zvezi Nato so poudarili, da prioriteta ostaja evakuacija ljudi iz Afganistana. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da skušajo evakuirati več sto ljudi. Britanski premier Boris Johnson je medtem sklical odbor za izredne razmere Cobra.

Pred kabulskim letališčem sta danes odjeknili najmanj dve eksploziji, ki sta zahtevali več smrtnih žrtev, so danes potrdili na ameriškem obrambnem ministrstvu. Nevladna organizacija Emergency poroča o najmanj šestih mrtvih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po navedbah talibanov je v napadu umrlo najmanj 11 ljudi. Odgovornost za napad je prevzela skupina Islamska država. Kot je skupina objavila na svojem propagandnem kanalu Amaq, se je samomorilski napadalec razstrelil med Afganistanci in ameriškimi vojaki, poroča BBC.

Več držav danes ustavlja evakuacijske lete iz Kabula ali pa bodo to storile kmalu. Med prvimi je evakuacijske lete zaključila Danska že v sredo, tudi Nizozemska bo danes sklenila reševanje, čeprav bo verjetno morala za seboj pustiti več ljudi. Francija bo evakuacijske lete iz Kabula končala predvidoma v petek, poročajo tuje tiskovne agencije.

V Italiji je več kot 750.000 ljudi podpisalo peticijo za legalizacijo evtanazije, s tem pa je presežen prag, potreben za izvedbo referenduma, so v sredo sporočili organizatorji. Za razpis referenduma je sicer v sosednji državi potrebnih pol milijona podpisov.

Eden največjih britanskih ponudnikov oskrbe starejših je danes napovedal, da bo v naslednjih petih letih zaposlil 500 afganistanskih beguncev in s tem ponudil pomoč tistim, ki bežijo pred talibani. Britanci se namreč podobno kot ostala zahodna Evropa sooča s pomanjkanjem negovalcev starejših.

ZDA, Avstralija in Velika Britanija so danes svoje državljane pozvale, naj zaradi velike nevarnosti terorističnega napada takoj zapustijo območje letališča v Kabulu, kjer si na tisoče ljudi še vedno obupano prizadeva, da bi se v begu pred talibani vkrcali na enega od evakuacijskih letov, poročajo tuje tiskovne agencije.

Alžirija je danes prekinila diplomatske odnose s sosednjim Marokom, je sporočil alžirski zunanji minister Ramtane Lamamra. Za to so se odločili zaradi "sovražnih dejanj" Maroka, ki mu med drugim pripisujejo soodgovornost za požare, ki so ta mesec pustošili po severu Alžirije.

Ameriški predsednik Joe Biden je v torek potrdil načrte ZDA, da do 31. avgusta končajo umik iz Afganistana, kar je med drugim utemeljil tudi s povečano grožnjo terorističnih napadov. "Čim prej končamo, tem bolje," je na novinarski konferenci po vrhu skupine G7 dejal glede evakuacij Američanov, Afganistancev in ameriških vojakov iz Kabula.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pred septembrskimi parlamentarnimi volitvami danes odredil enkratno finančno pomoč upokojencem v višini 10.000 rubljev (okoli 115 evrov), saj da jih je inflacija najbolj prizadela. Odločitev Putina sicer sovpada z upadom podpore vladajoči stranki Enotna Rusija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iz Afganistana je bilo doslej evakuiranih več kot 400 lokalnih sodelavcev delegacije EU in njihovih družinskih članov, so povedali danes viri v Bruslju. Rok za evakuacije se izteče konec meseca. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je pred današnjim sestankom G7 napovedala povečanje humanitarne pomoči za Afganistan.

Več deset protestnikov, ki nasprotujejo ukrepom za omejitev širjenja novega koronavirusa in kampanji cepljenja proti covidu-19, je danes v Londonu vdrlo v poslopje, kjer ima sedež več informativnih televizijskih postaj. Več novinarjev je zaradi tega za nekaj časa obstalo v svojih pisarnah.

Ameriška podpredsednica Kamala Harris je danes ob obisku Singapurja očitala Kitajski ustrahovanje v Južnokitajskem morju. Državam v regiji pa je zagotovila, da ZDA stojijo ob strani svojim zaveznicam. Na svoji turneji po Jugovzhodni Aziji želi Harrisova sicer predvsem okrepiti kredibilnost ZDA po kaotičnem umiku iz Afganistana.

Potem ko je cepivo proti covidu-19 proizvajalca Pfizer/BioNTech danes v ZDA dobilo dokončno dovoljenje za uporabo, je ameriška vojska sporočila, da bo cepljenje obvezno za vse njene pripadnike, vključno z rezervno sestavo. V mestu New York pa je cepljenje obvezno za učitelje.

Češki predsednik Miloš Zeman je češko obveščevalno službo obtožil, da prisluškuje njemu in njegovim tesnim sodelavcem. V obveščevalni službi predsednikovih navedb niso želeli komentirati.

V Sloveniji in Evropi bomo danes obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan leta 1939 je bil sicer podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo.

"Slovensko predsedstvo ne more govoriti v imenu Evropske unije glede Afganistana," je v odzivu na izjavo slovenskega premiera Janeza Janše, da EU ne bo odpirala humanitarnih koridorjev poudaril predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli. Janšo je pozval, naj o tem razpravlja z evropskimi institucijami.

»To je nesrečna zgodba, tragedija Zahoda,« nam je ob vzpostavljanju novega islamskega emirata dejal poznavalec razmer v Afganistanu nekdanji veleposlanik v ZDA dr. Božo Cerar. Pojasnil je, zakaj bi vendarle lahko ZDA umik izpeljale drugače, kot so to storile brez pravega načrtovanja in lahkomiselno.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in prvi diplomat EU Josep Borrell so včeraj obiskali sprejemni center za afganistanske sodelavce EU v bližini Madrida. EU bo še naprej nudila in povečala humanitarno pomoč Afganistanu, je zagotovila von der Leynova, ki je tudi potrdila stike s talibani.

Beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska je Mednarodni denarni sklad (IMF) pozvala, naj ustavi finančno pomoč režimu Aleksandra Lukašenka. V pismu generalni direktorici IMF Kristalini Georgievi je pozvala, naj režimu v Minsku zavrne dostop do sredstev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Grčija je zaradi bojazni pred novim valom beguncev iz Afganistana na meji s Turčijo postavila 40 kilometrov dolgo ograjo in nadzorni sistem. "Ne moremo pasivno čakati, kaj se bo zgodilo. Ne bomo dovolili nezakonitih prihodov v državo," je sporočil grški notranji minister Mihalis Hrisohoidis.