EU je uredbo o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava, ki je začela veljati januarja, sprejela v okviru pogajanj o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021-2027 in skladu za okrevanje.
Uredba vzpostavlja ureditev pogojevanja za zaščito proračuna unije v primeru kršitev načel vladavine prava. Za dosego tega cilja dopušča, da Svet na predlog Evropske komisije med drugim zamrzne sredstva za članice iz proračuna unije.
Kompromis z Budimpešto in Varšavo, ki sta tej ureditvi vseskozi nasprotovali, je bilo decembra lani mogoče doseči, ker so se voditelji članic zavezali, da do odločitve sodišča unija na podlagi te uredbe ne bo ukrepala.
Madžarska in Poljska sta se v skladu z napovedmi marca pritožili na sodišču, kjer spodbijata uredbo, češ da krši pogodbe EU, da zanjo ni ustrezne pravne podlage, da jo je treba v celoti izničiti in da je siceršnja zakonodaja povsem dovolj za zaščito evropskega proračuna.
Državi trdita tudi, da je unija z uredbo neupravičeno zaobšla postopek po 7. členu pogodbe EU, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici evropskih vrednot, a je že leta v zastoju, saj med članicami ni zadostne podpore kakršnemu koli premiku.
Generalni pravobranilec je v svojih sklepih med drugim poudaril, da uredba zahteva obstoj dovolj neposredne povezave med kršitvijo pravne države in izvrševanjem proračuna, tako da se ne uporablja za vse kršitve pravne države, temveč za tiste kršitve, ki so neposredno povezane z izvrševanjem proračuna unije.
Kljub decembrskemu dogovoru voditeljev je sicer Evropski parlament konec oktobra vložil tožbo proti Evropski komisiji zaradi neukrepanja na podlagi uredbe o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.
Komisija je minuli mesec v kontekstu uredbe sicer poslala pismo Poljski in Madžarski s pozivom k dodatnim informacijam in pojasnilom. Gre za prvi korak ukrepanja v primeru članic, za katere se ocenjuje, da kršijo to zakonodajo, a do dejanskih ukrepov je še daleč.
Mnenje generalnega pravobranilca za sodišče ni zavezujoče, vendar mu sodba večinoma sledi. Naloga generalnih pravobranilcev je, da sodišču popolnoma neodvisno predlagajo pravno rešitev zadeve, ki jo obravnavajo. Sodniki zdaj začenjajo posvetovanje o zadevi. Sodba se pričakuje prihodnjo pomlad.
