Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes prvič po začetku ruske invazije na Ukrajino na obisku na sedežu Nata v Bruslju, so sporočili iz zavezništva. Pred srečanjem obrambnih ministrov Nata se bo sešel z generalnim sekretarjem zavezništva Jensom Stoltenbergom.

Spopadi med izraelsko vojsko in palestinskim gibanjem Hamas so doslej zahtevali že več kot 2000 življenj, je danes sporočil tiskovni predstavnik izraelske vojske. Izraelske letalske sile so ponoči nadaljevale z napadi na območje Gaze, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dejal, da konflikt med Izraelom in Gazo, ki je izbruhnil v soboto, kaže na neuspeh politike ZDA na Bližnjem vzhodu. Menil je tudi, da je "nujno treba uveljaviti odločitev Varnostnega sveta Združenih narodov o vzpostavitvi neodvisne in suverene palestinske države".

Nemški kancler Olaf Scholz je danes izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajoče podpore skrajni desnici na nedeljskih volitvah v dveh velikih nemških zveznih deželah Hessen in Bavarska. Na njih je desničarska Alternativa za Nemčijo (AfD) pridobila glasove, v Hessnu se je uvrstila celo na drugo mesto za konservativci.

Popolno blokado območja Gaze, kakršno je po napadih gibanja Hamas naznanil Izrael, prepoveduje mednarodno pravo, je danes v izjavi poudaril visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk. Kot je zapisal, je treba spoštovati dostojanstvo in življenje ljudi, obe strani pa je pozval k umiritvi razmer, ki jih je primerjal s sodom smodnika.

Izraelska vojska je ponoči nadaljevala zračne napade na območje Gaze in po lastnih navedbah zadela 200 tarč, povezanih z gibanjem Hamas in drugimi islamističnimi skupinami. Obenem naj bi jim uspelo ponovno nadzorovati celotno mejo z Gazo, prek katere so Hamasovi teroristi v soboto vdrli na ozemlje Izraela.

Med žrtvami napada skrajnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael so tudi tuji državljani. Med drugim je bilo ubitih 12 Tajcev in deset Nepalcev, pa tudi več Američanov in en francoski državljan, poročajo tuje tiskovne agencije.

Izraelski varnostni kabinet je danes v državi uradno razglasil vojno stanje. To omogoča "daljnosežne vojaške korake" po napadih palestinske skrajne organizacije Hamas, so sporočili iz urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

Cilj izraelske vojske po napadu Hamasa je prevzeti nadzor nad celotnim območjem Gaze in pobiti vse teroriste, je danes po navedbah ameriške televizijske mreže CNN dejal tiskovni predstavnik vojske Richard Hecht. Kot je dodal, je smrtnih žrtev veliko, pripadniki Hamasa pa so ugrabili številne ljudi, tako vojake kot civiliste, vključno z otroki.

Število žrtev silovitega potresa, ki je v soboto prizadel odročno območje v zahodnem Afganistanu, se je po zadnjih podatkih povzpelo na več kot 2000. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, bi število žrtev lahko še naraslo, saj so ponekod ljudje še ujeti pod ruševinami.

V Izraelu se danes nadaljujejo siloviti spopadi med izraelskimi silami in skrajno palestinsko skupino Hamas, ki je v soboto izvedla silovit napad na izraelske cilje. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes posvaril, da se začenja "dolga in težka vojna", poročajo tuji mediji. Predsednik ZDA Joe Biden je obljubil trdno podporo Izraelu.

Premier Robert Golob je v odzivu na današnje napade na Izrael izrazil zaskrbljenost. Ob tem je močno obsodil vojaško operacijo palestinske oborožene skupine Hamas in pozval k umiritvi razmer. Na nasilje so se odzvali tudi nekateri drugi slovenski politiki.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v odzivu na današnji silovit napad palestinske oborožene skupine Hamas sodržavljanom sporočil, da so v vojni, v kateri bodo zmagali. V skladu z njegovimi obljubami izraelske sile že izvajajo povračilne napade na območju Gaze. Število mrtvih med Izraelci je naraslo na 40, med Palestinci pa na skoraj 200.

Palestinska oborožena skupina Hamas je zjutraj z raketami napadla več izraelskih mest. Njihov vojaški poveljnik Mohamed Deif je kmalu za tem napovedal začetek "vojaške operacije" proti Izraelu. Gre za novo, a nepričakovano zaostritev dolgoletnega konflikta, poročajo tuje tiskovne agencije.

Zaradi nasprotovanja Poljske in Madžarske v sklepni izjavi včerajšnjega neformalnega vrha EU v Granadi ni dela o migracijah. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je zato objavil ločeno izjavo, v kateri je poudaril, da so migracije evropski izziv, ki potrebuje evropski odgovor. Izjavo, ki poziva k odločnemu ukrepanju, so podprli drugi voditelji.

Nobelovo nagrado za mir letos prejme zaprta iranska borka za pravice žensk Narges Mohamadi za "svoj boj proti zatiranju žensk v Iranu", je v Oslu danes sporočil norveški Nobelov odbor. Mohamadi je svoje življenje posvetila obrambi človekovih pravic v Iranu, med drugim se je zavzemala za odpravo obvezne nošnje hidžaba za ženske in smrtne kazni.

Medtem ko se je Evropska ljudska stranka odrekla madžarskemu premierju Viktorju Orbanu, evropski socialisti šele zdaj nameravajo ukrepati proti njegovemu slovaškemu dvojniku Robertu Ficu, ki jih moti predvsem zaradi svojih proruskih stališč glede vojne v Ukrajini.

V ruskem raketnem napadu v regiji Harkov na vzhodu Ukrajine, kjer naj bi zadeli kavarno v vasi Groza blizu mesta Kupjansk, je bilo ubitih najmanj 50 ljudi, je danes sporočilo ukrajinsko tožilstvo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za brutalen zločin in teroristično dejanje, poročajo tuje tiskovne agencije.

Letošnji september je bil s precejšnjo razliko najtoplejši v zgodovini meritev, je danes objavila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Ob tem je ocenila, da bo tudi letošnje leto verjetno najtoplejše v zgodovini, saj je najtoplejši september sledil poletju z rekordnimi temperaturami v številnih državah.

Pokojni nizozemski princ Bernhard, dedek sedanjega nizozemskega kralja Viljema Aleksandra, je bil član nacistične stranke na Nizozemskem, so skoraj dve desetletji po njegovi smrti pokazale nove raziskave. Nizozemski zgodovinar je namreč po poročanju medijev v arhivu kraljeve hiše našel originalno člansko izkaznico princa Bernharda.