Prijavljeni ste kot
8. feb. 2009
Medtem ko so v večini nekdanjih komunističnih držav dostopni arhivi tajne politične policije, pri nas še vedno ni povsem jasno, kdo so bile žrtve ter kdo sodelavci in uslužbenci nekdanje Službe državne varnosti (SDV). Še najbolj popoln seznam Udbinih dosjejev je pred šestimi leti na svetovnem spletu objavil avstralski Slovenec Dušan Lajovic. Zato smo preverili, kateri naši najvišji politiki v vladi naj bi imeli dosje SDV, ter se zanimali, ali so sodelovali z nekdanjo komunistično tajno službo oziroma ali je ta nadzorovala njih.
Ne želi postati predsednik Slovenske demokratske stranke, saj je povsem zadovoljen s sedanjim mestom podpredsednika, zagotovo pa bo kandidiral za poslanca v Evropskem parlamentu. V letu minevanja 20. obletnice ustanovitve SDZ ter Demosa se je kot eden izmed redkih zanesenjakov, ki rad proučuje strankarsko-politično zgodovino odločil za pisanje knjige o dvajsetletnici SDS. Med opisi bo zagotovo izstopalo ime dr. Jožeta Pučnika, ki je po prepričanju dr. Milana Zvera kot pomembna avtoriteta opogumljal vse druge in jim dajal moč: »Bil je številka ena vsega tega obdobja.«
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal ima to srečo in odgovornost, da si lahko že na začetku mandata izbira svojega prvega moža Policije. Že mesec dni izbira in se pogovarja s sedmimi kandidati in še vedno se ji ne mudi. Kaže, da ji je povsem všeč v policijskih krogih precej neznani vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec. Skupaj z njim sta v aferi Čefurji raus pred časom za javnost odigrala predstavo užaloščenosti in posipanja s pepelom.
Sredi leta 2005 je izbruhnila afera Peklar: nekdanji predsednik nadzornega sveta Telekoma Leonard Peklar naj bi se namreč s pomočjo Antona Majzlja, nekdanjega predsednika uprave Telekomove hčerinske družbe Mobitel, okoristil z več sto tisoč evri. Sumijo ju, da jima je pri transferju denarja s fiktivnimi posli za Mobitel pomagala švicarska družba Bados Consulting, povezana s Peklarjem. Tožilstvo je že pred dvema letoma in pol na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo, toda na sodišču pod vodstvom Andreja Barage je postopek iz nerazumnih razlogov blokiran.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je v Cankarjevem domu potekala podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Proslava z naslovom Daritev pomladi (Ver sacrum) je stavila na večno živost in drznost umetnosti, kar pooseblja tudi igralka Štefka Drolc, ob slikarju Zmagu Jeraju, Prešernova nagrajenka za življenjsko delo.
7. feb. 2009
Poslanec Jože Tanko je ta teden na predsednika vlade Boruta Pahorja naslovil vprašanje glede morebitne škode zaradi nakupov delnic propadle ameriške banke Lehman Brothers v Sloveniji. Minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari je v petek v Parizu o tem dejal, da ni posebnih razlogov za skrb za oškodovanje iz naložb Banke Slovenije.
6. feb. 2009
Vodje vseh parlamentarnih skupin razen SNS so na današnjem neformalnem sestanku dosegli dogovor o znižanju plač poslancem DZ in generalni sekretarki DZ. Po doseženem dogovoru naj bi se plača predsednika in podpredsednikov DZ, poslancev ter generalne sekretarke za dobo enega leta znižala za en plačni razred.
5. feb. 2009
Ljubljanski župan Zoran Janković se je danes odzval na sum komisije DZ po zakonu o preprečevanju korupcije, da naj bi bil prek sinove družbe Electa povezan z domnevno korupcijo v gradbeništvu. Očitke o korupciji pri gradnji stanovanj v Ljubljani je zavrnil ter pozval vse izvajalce in tudi komisijo, da si ogledajo dokumentacijo.
Urad za varstvo konkurence je uvedel postopek proti Telekomu Slovenije zaradi podane verjetnosti, da Telekom zlorablja prevladujoč položaj na medoperaterskem trgu razvezanega dostopa do krajevne zanke in podzanke z namenom zagotavljanja širokopasovnih in govornih storitev. Telekom zlorabo zanika.
Mariborski mestni odbor LDS je na volilni konferenci v sredo zvečer za svojega predsednika ponovno izvolil Andreja Verliča. Podpredsedniški mesti sta zasedla Marjana Kreitner in Tone Vogrinec, na mestu sekretarja pa je Gorazda Zupana zamenjala Nataša Majerič Matijevič. Člane mestnega odbora je z izstopom iz stranke presenetil Rudi Moge.
4. feb. 2009
Premier Borut Pahor je danes povedal, da ga je danes po telefonu poklical hrvaški premier Ivo Sanader in da sta se dogovorila za srečanje v dveh do treh tednih. Kot je še pojasnil na novinarski konferenci po srečanju s predstavniki bančnega sektorja, bo imelo srečanje s hrvaškim kolegom informativen značaj.
3. feb. 2009
Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering in hrvaški premier Ivo Sanader sta se po današnjih pogovorih v Strasbourgu strinjala, da bi bila za slovensko-hrvaški spor glede meje najboljša "politična rešitev, ki ima močno pravno podlago".
Srečanje predstavnikov MOL in vlade bo ta mesec, dnevni red in datum srečanja pa usklajuje ministrica za lokalno samoupravo Zlata Ploštajner, je na današnji novinarski konferenci pojasnil ljubljanski župan Zoran Janković. Sestanki z ministri, ki so priprava na skupno srečanje, so bili po županovih besedah izjemno operativni in dobri.
Popolno presenečenje nam je pripravil minister za okolje in prostor Karl Erjavec! Dal je sporočiti, da bo ponovno kandidiral za predsednika upokojenske stranke, ker v teh težkih časih upokojenci morajo imeti svojo stranko. In seveda njega za predsednika. Kar z drugimi besedami pomeni, da Karl Erjavec ne more uresničiti obljube, da bodo upokojenci imeli tisoč evrov pokojnine, ker so težki časi in bodo morali biti zadovoljni s tistim, česar jim že tako in tako primanjkuje. Ker so – kot je še enkrat poudaril Karl – razmere zapletene, tudi obljube iz koalicijskega sporazuma, da bodo upokojenci, ki imajo manj kot 500 evrov pokojnine, letos dobili dodatek, tega ne bodo videli. S tega vidika je upokojenska stranka v teh težkih časih potrebna zato, da upokojence tolaži, da v hudih razmerah od stranke Desus in njenih obljub ne morejo nič pričakovati. Pošteno.
2. feb. 2009
Premier Borut Pahor je po vrhu koalicije dejal, da je potrebno zaključni račun v DZ sprejeti. Kot je poudaril, je sprejetje zaključnega računa potrebno, da bi se lahko sprejelo protokola o vstopu Albanije in Hrvaške v zvezo Nato. Pri tem je dodal, da o tem odločajo poslanci in da kot premier nima pravice, da bi jim nalagal, kako naj odločajo.
Predsednik republike Danilo Türk ne sprejema predlogov in ne podpira zahtev glede posebnega obravnavanja, ki jih je nanj naslovila skupina generalov, častnikov in podčastnikov nekdanje JLA. Türk tako ne vidi razloga, da bi vzpostavljali ugodnejši pravni režim ali sklepali posebne poravnave za določitev pokojnin nekdanjim pripadnikom JLA.
Predsednik SDS Janez Janša je danes zanikal izjave nekaterih predsednikov strank, da naj bi se sodelovanje, za katerega so so se dogovorili, nanašalo zgolj na protikrizne ukrepe. Kot je dejal, o tem na sestanku ni bila sprejeta nobena odločitev, "bilo pa je izrecno poudarjeno, da protikriznih in razvojnih ukrepov ni mogoče vsebinsko ločiti".
Predsedniku republike Hrvaške se zdi logično, da bi Slovenija in Hrvaška svoj mejni spor predložili mednarodnemu sodišču, ki bi na spornih krajih na morju in na kopnem določilo mejo. Dokumenti, ki jih je Hrvaška poslala Evropski komisiji v sklopu pristopnih pogajanj za vstop v EU, ničesar ne pogojujejo, je prepričan. Pojasni, da nekdanja premierja Janez Drnovšek in Ivica Račan nista parafirala nikakršnega sporazuma o meji. Poleg tega je ta predlog sporazuma predvidel obstoj hrvaškega morskega trikotnika med italijanskim in slovenskim morjem, česar mednarodno pomorsko pravo ne pozna. Pravi, da bo Slovenija morala prevzeti zgodovinsko odgovornost, če bo ustavljala proces združevanja Evrope. Reševanje spora bi lahko tudi zamrznili; če bo slovenska politika povečevala napetost, bo to škodilo tudi Sloveniji. Njegova ljubezen s Slovenko pa ni bila zgolj platonska.
