bencin Svet24.si

Znane so nove cene goriv: So dosegle rekord, ali ...

jasna kuljaj Svet24.si

FOTO: Kje dopustujejo slovenski estradniki?

Jaša jenull Necenzurirano

Kaj bo Jaša Jenull rekel ob izbiri šefa ...

pirc musar ms Reporter.si

Kako sta obogatela Nataša Pirc Musar in njen mož...

stuttgart Ekipa24.si

Slovenec se seli k nekdanjemu prvaku bundeslige: ...

kosir1 Njena.si

Jure Košir izgubil očeta

Adam Delius Ekipa24.si

Oglasil se je Delius! Tu je novi trener in njegova...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Forum 21 o krizi

Deli na:

Kriza, s katero se soočamo, je med drugim priložnost za opuščanje starih preizkušenih ukrepanj in praks, ter vodil, ki so krizo povzročila, je uvodoma na včerajšnji razpravi Foruma 21 v Ljubljani poudaril predsednik društva Milan Kučan. Kriza je po njegovem tudi priložnost za nove ideje po drugačni družbi in vzdržnem trajnostnem razvoju.

Kriza, s katero se soočamo, je med drugim priložnost za opuščanje starih preizkušenih ukrepanj in praks, ter vodil, ki so krizo povzročila, je uvodoma na včerajšnji razpravi Foruma 21 v Ljubljani poudaril predsednik društva Milan Kučan. Kriza je po njegovem tudi priložnost za nove ideje po drugačni družbi in vzdržnem trajnostnem razvoju.

Ta trajnostni razvoj bi moral biti po njegovem mnenju takšen, ki bo skušal poiskati ravnovesje med delom in kapitalom, in ki bo upošteval okoljsko, socialno in moralno ceno, ki jo tak razvoj zahteva. Kriza ponuja nujo po čim širšem socialnem oz. družbenem dialogu, je še dejal Kučan.

Po mnenju Jožeta Mencingerja s Pravne fakultete v Ljubljani je ideja o reševanju krize v svetovnem merilu zgrešena, saj povzroča sinhronizacijo. Centralizacija sveta je napačna in zdaj je čas, da pride do razsežnosti, pri tem pa je treba biti previden, je dejal in izpostavil, da bi bilo zapiranje za Slovenijo škodljivo.

Mencinger si želi, da bi se vrnilo socialno tržno gospodarstvo, kakršnega je Evropa imela. Upa tudi, da se bo finančni del gospodarstva skrčil na tisti obseg, ki je za finančni sektor potreben, da se bo vzpostavilo transparentno lastništvo, po njegovem mnenju je treba nehati s privatizacijo, saj sociala, zdravstvo in šolstvo ne sodijo v zasebni sektor. Prav tako upa v lokalizacijo in ne več v globalizacijo.

Kriza je priložnost tudi za javni in državni sektor, je poudarila članica uradniškega sveta Nevenka Črešnar Pergar. Če želimo imeti uspešno državo, potrebujemo učinkovito državo, je dejala. Pri tem je izpostavila tri težave, s katerimi se javni sektor sooča - preobsežnost, prenormiranost in premajhna vključenost civilne družbe pri odločanju. Po njenem mnenju se bomo krize brez sodelovanja civilne družbe pri konsenzu nadaljnjega razvoja težko rešili.

Po mnenju psihologinje Gabi Čačinovič Vogrinčič s Fakultete za socialo delo v Ljubljani je kriza priložnost, a le če ustvarjamo na novo, če bo priložnost za vse. Kriza je po njenih besedah priložnost za neko novo človeško skupnost, pri tem pa izpostavila, da je treba do dogovorov priti skupaj.

Ključno pri reševanju krize je, da se gre iz kratkoročnih ukrepov v strukturne, je poudaril samostojni svetovalec na področju strateškega vodenja organizacij Boštjan Ložar in dodal, da Slovenija potrebuje tudi prebojne inovacije.

Boris Vezjak s Filozofske fakultete v Mariboru je v razpravi poudaril, da se vse preveč govori o tem, da je finančna kriza moralna kriza. Tezi, da je moralna kriza povzročila finančno Vezjak nasprotuje. Igor Pribac s Filozofske fakultete v Ljubljani pa je poudaril, da "smo si krizo zakuhali ljudje sami", v njej pa se krepi nezaupanje do tistega, kar je pred krizo uživalo zaupanje.

Ob koncu razprave so se sodelujoči dotaknili tudi ideje o univerzalnem temeljnem dohodku. Kot meni Mencinger, je to ideja, ki je ni za "zavreči", kriza pa je za njegovo uveljavitev ugoden čas.