Revija Reporter

Slovenija stran 3027

Številka 17, leto 2008

Številka 17, leto 2008

Zgodba tedna Zgodbe iz finske savne Po predvajanju polurne oddaje Resnica o Patrii na nacionalni finski televiziji YLE prejšnji teden, je afera Patria prešla iz območja dejstev v polje verovanja. Ko je finski novinar Magnus Berglund svoj prispevek dramatično sklenil s trditvijo, da je podjetje v državni lasti Patria podkupilo slovenskega premierja, ne da bi v podkrepitev tako hude obtožbe v oddaji predstavil vsaj en dokument, listino, dokaz, izpoved, je vse medijsko prizorišče (vsaj v Sloveniji) onemelo in čakalo, da bo morda vsaj kasneje predložil kar koli oprijemljivega. Zaman. Novinar ima verodostojne dokumente, a jih, ker ščiti svoje vire, ne bo pokazal, pravi. Za slovensko novinarstvo je prav to kot nalašč možnost za spopad, tri tedne pred volitvami pa idealen čas za to. Dejstva so potisnjena v ozadje, v ospredje pa interpretacije, domneve, logična razmišljanja, prepričanja … Kot da smo pred ustanovijo verske skupnosti, v kateri bo vero v boga zamenjala vera v finskega novinarja. Ko gre za verovanje, pa se o dokazih le malo razpravlja. Intervjuji Radovan Žerjav, minister za promet Je počaščen, ker je po anketah eden med najbolj priljubljenimi ministri in njegovo delo hvali tudi premier. O kandidaturi za novega predsednika SLS (še) ne razmišlja. Z oceno nekaterih znotraj stranke, da hoče SDS s protitajkunsko vojno škodovati SLS, se ne strinja, saj SLS s tajkuni nima nič. Vztraja pri trditvi, da SCT dela v šentviškem predoru ni naredil, kot bi moral, in meni, da je odškodnina v vrednosti dobrih petih milijonov evrov, ki jo od izvajalca zahteva Dars, ustrezna. Prepričal se je o obstoju gradbenih lobijev in bil deležen pritiskov, ker jim je stopil na prste. Morda mu tudi zato napovedujejo tožbo. Prevoz blaga po Sloveniji želi s tisočih tovornjakov prestaviti na železnico. V njej vidi tudi rešitev prometnih zagat glavnega mesta. Odprtje rafinerije v Lendavi se mu zdi dober projekt, Prekmurja pa ne bi zamenjal za Ljubljano. Mag. Branko Grims, poslanec SDS Sprejetje večinskega sistema, ki so ga na pobudo stranke SDS podprli volivci na referendumu, ostaja njegov dolgoročni projekt. Prepričan je, da bi lahko le z večinskim sistemom zmanjšali moč političnih strank, hkrati bi se z neposredno izvolitvijo poslancev povečal ugled parlamenta. »V sedanjem proporcionalnem sistemu v resnici glasuješ za politično stranko, pa še koalicije se sklepajo po volitvah, zato bi bil dvokrožni večinski sistem boljša rešitev,« je prepričan zagotovo en izmed najbolj dejavnih poslancev SDS. Želi slediti vrednotam in osebnostnim kvalitetam dr. Jožeta Pučnika: »Za Slovenijo je prava tragedija, da ga ni več med nami, z njegovo moralno avtoriteto bi marsikaj bilo lažje, drugače in predvsem boljše.« Dr. Davorin Kračun, ekonomist Predstojnik katedre za politično ekonomijo na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, v devetdesetih pa minister za zunanje zadeve ter ekonomske odnose in razvoj v vladah Janeza Drnovška, pravi, da nacionalni interes obstaja v vsaki državi, prav tako pa je ta pojem možno zlorabiti. Pri nas je bil po njegovem praviloma zlorabljen. Resnični nacionalni interes je dobro delujoča država, je regulativa, s katero lahko prideta do veljave inovativnost in ustvarjalnost podjetnikov. Nacionalni interes je preprečevanje monopolov, je urejena država. Kakšne narodnosti so delničarji, ki zalagajo trg z zobno pasto ali plastičnimi vrečkami, pa je nepomembno, razlaga profesor dr. Davorin Kračun. Slovenija Golobičev kadrovski vrtiljak Prvak stranke Zares Gregor Golobič ves čas poudarja, da bi se morala država umakniti iz gospodarstva in da politika ne bi smela kadrovati v gospodarskih družbah, toda ko je sam določal kadrovsko politiko v državi, se je dogajalo prav to. Ko je bil generalni sekretar LDS in pozneje predsednik sveta te stranke, ni govoril o samoomejevanju o politiki, ker o tem niti ni mogel govoriti. Reportaža Pakistan Ko je ob desetih zvečer na prizorišče poroke prihajala nevesta, sem takoj opazil njen kisli obraz. »Saj ne more biti res, da je nevesta tako potrta na svoji poroki«, prišepnem sosedu. Utegne mi odgovoriti le: »Nevesta mora biti na poroki žalostna, saj je to njen zadnji dan v prvotni družini.« Z Almo sva nadaljevala potovanje po svileni poti oziroma njenih delih in prišla v Pakistan. Verjetno je bolje, da najino pot imenujem kar čajna pot, saj na vsej poti od Slovenije do Indije pravijo čaju preprosto čaj. Razlika je le v tem, da ga v Turčiji in Iranu pijejo brez mleka, ki jev Indiji in Pakistanu vedno v čaju, povsod pa vanj dajejo veliko sladkorja. IME TEDNA Spomenka Hribar SLOVENIJA Zbor za Janšo, Kučan za Pahorja Ujetniki svojega predsednika Vizija brez uspeha PRO & CONTRA Katoliška osnovna šola: Roman Globokar in Janja Škrjanc TRIBUNA Dr. Janez Juhant ZGODBA O USPEHU Pekarna Blatnik DENAR Nesmisli kmetijskih subvencij GLOBUS Avstrija: Evropa da, Evropa ne TEHNIKA Naskok na vrh ZDRAVJE Izbrisano iz spomina KULTURA Predstave iz izgnanstva ESTRADA Alya in Dominik S. Černjak Poroka, zaroka in škandali FILM Hellboy 2: Zlata armada ŠPORT Nenadomestljivi  Oli KOLUMNE Boštjan M. Turk: Robert de Niro, ženska in pes Vinko Vasle: Usodna črka »J« gospoda »B« Maja Sunčič: Dvignimo krila Saša Veronik: Sladokusec v bolnišnici

Usodna preobrazba

Usodna preobrazba

Borut Pahor ne bo nikoli premier. V četrtkovem soočenju predsednikov parlamentarnih strank na Pop TV je padla tudi njegova maska. Potne kaplje na obrazu so delovale kot najhujši politični hudournik. Katastrofa na volilni dan 21. septembra se mu nevarno približuje. Če stranka SD ne bo postala relativni zmagovalec parlamentarnih volitev, je Pahorjeva politična kariera zapečatena. Iz prve lige politikov se bo preselil v drugo ali tretjo in doživel isto usodo kot poraženec parlamentarnih volitev leta 2004 Tone Rop. Tako močno opevani lipicanec slovenske levice se utegne zelo hitro spremeniti v opešano kljuse. Pahor v teh dneh doživlja sindrom Lojzeta Peterleta na lanskih volitvah za predsednika države. V najbolj odločilnih dneh so se mu začela sesuvati tla pod nogami. Pahorja predvsem uničujejo ljudje v lastnih vrstah. Njegova vizualna in vsebinska preobrazba je naravnost samomorilska. Najbolje oblečenega Slovenca so oblekli brez kravate, ker naj bi menda to dokazovalo odprtost in širino), njegova govorica je postala povsem drugačna. Iz Pahorjevih ust so namesto leporečja, v čemer je bil podobno kot njegov nekdanji partijski šef Milan Kučan že pravi mojster, pričele prihajati obtožbe, ki jih širita Tone Rop in Milan Cvikl. Dva oskubljena jastreba iz LDS, ki ju je Pahor sprejel v svoje nedrje kot dve nedolžni lastovki, ki prineseta pomlad (beri oblast). Rop, Cvikl in Mitja Gaspari, ki ga je Pahor že na začetku leta razglasil za podpredsednika svoje vlade, so postali njegovi glavni svetovalci. »Luzerji« ga učijo politične ekonomije in mu polagajo besede v usta. Ko so vse javnomnenjske ankete zaznale trend dvigovanja podpore Janševe SDS, ki je na prvem mestu prehitela SD, je pri Pahorjevih očitno zavladala panika. S strankine centrale so članstvu poslali pismo, nekakšen poziv s prav militantno vsebino: »Da nam bi uspel ta podvig (zmaga; op. p.), bo potrebna splošna mobilizacija vseh razpoložljivih sil. Vprašanje je, ali se bo socialni demokraciji na Slovenskem v kratkem znova ponudila priložnost, ki jo imamo na tokratnih jesenskih volitvah. Zato moramo brez slehernega oklevanja storiti vsak po svojih močeh vse, da to priložnost obrnemo v naš prid in zlasti v prid uspešnejšega razvoja naše države.« Če bi kaj takšnega napisal predsednik SDS Janez Janša, bi ga slovenski »neodvisni« novinarji gotovo takoj obtožili poskusa državnega udara. S pozivi o splošni mobilizaciji vseh razpoložljivih sil se ni ravno za šaliti. Prvi žebelj v Pahorjevo politično »krsto« sta sicer zabila že Boško Šrot in Andrijana Starina Kosem. Koncesija nad Delom, ki je bila iz Golobičevega Zaresa pred meseci prenesena na SD, Pahorju škoduje, ne pa koristi. Za prvega tajkuna Šrota je predsednik SD samo sredstvo za dosego kapitalsko-političnih ciljev korporacije Pivovarne Laško. Tudi Pahor, tako kot mnogi politiki iz različnih strank pred njim, se je pustil ujeti v Šrotovo zanko. V tajkunsko zanko so se pravzaprav ujele vse tri stranke leve sredine – tudi Zares in LDS. Medtem, ko se Gregor Golobič zadnje čase poskuša na vse kriplje distancirati od tajkunskih zgodb, v katere je do vratu vpleten njegov čudežni deček Matej Lahovnik (svetoval je tako upravi BTC kot Pivovarni Laško), pa bi Katarina Kresal še naprej rada »ribarila v kalnem«.Brez zadrege se namreč javno spreneveda o sporni koncentraciji lastništva v Istrabenzu. O tem, kako Igorja Bavčarja, ki je član LDS, s parkiranjem delnic pred nadzorniki kapitalskega trga rešuje njen prvi gospodarski svetovalec Matjaž Gantar. Janši se vse bolj nasmiha ponovna zmaga, želi pa si zmagati z veliko razliko. Očitno se dobro zaveda, da bo imel težave s sestavljanjem nove vladne koalicije. Na možnosti, da bi mu zmago ukradli, da bi na koncu sestavil vlado nekdo drug, ki ne bi bil relativni zmagovalec, je že javno opozoril. Poleg za SDS ugodnih javnomnenjskih anket, mu gre zadnje čase na roko tudi inflacija, ki se je v Sloveniji začela zniževati hitreje kot v območju evra. V avgustu smo pri nas prvič letos zabeležili deflacijo, saj so se cene v primerjavi z julijem znižale za 0,6 odstotka. To pa je za volivce, ki inflacijo hitro občutijo na lastnem žepu, lahko zelo vspodbuden podatek. Še posebej, če jih mediji, najbrž tudi s predvolilnimi nameni, zadnje čase kar naprej strašijo pred recesijo.

Številka 16, leto 2008

Številka 16, leto 2008

KAZALO Zgodba tedna Zidar v slepi ulici Ivan Zidar, lastnik in predsednik uprave največjega slovenskega gradbenega podjetja SCT, je poosebljenje tranzicije slovenskega gospodarskega in političnega okolja v minulih desetletjih. Nekdanji miljenček dveh komunističnih krvnikov, Josipa Broza Tita in Ivana Mačka Matije, je postal prijatelj nekdanjega nadškofa, zdaj kardinala Franca Rodeta, ta mu je pripravil celo avdienco pri samem papežu. Iz menedžerja, ki so ga novinarji častili kot pol boga, je postal obsojanja vredni novodobni tranzicijski tajkun. Do tega se ni prikopal le s svinjarijami, kot bi se izrazila Zdenka Cerar, ampak je v postopku zaradi suma kar precej kaznivih dejanj. Zapleti ob novem šentviškem predoru so dokončno razgalili neizmeren napuh in brezsramnost nekdaj nedotakljivega gospodarja, ki je zdaj po mnenju nekaterih že na nepovratni poti na Dob. Intervjuji Zofija Mazej Kukovič, ministrica za zdravje Pred nekaj tedni je bila predvsem zaradi njenega vztrajanja vendarle končana desetletna gradnja pediatrične klinike v Ljubljani. Politično predvolilno izkoriščanje zdravstvenih tem občuti kot zlorabo na račun pacientov. Čakanje pred ambulantami bi rada skrajšala na največ eno uro. Opozarja na še vedno precej nezdrav način življenja Slovencev. Pojasnjuje, zakaj potrebujemo v Ljubljani in Mariboru nova klinična centra. Kot pravi, so sistem javnega naročanja v zdravstvu na ministrstvu bistveno izboljšali, je pa še veliko rezerv pri nabavah potrošnih materialov. V naslednjih petih letih naj bi se število zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja povečalo za desetino; hkrati bi rada izboljšala tudi njihov odnos do bolnikov. Katarina Kresal, predsednica LDS Prva dama LDS se vidi v vladi s kolegi iz Zares in SD, resorje pa naj bi razdelili na podlagi razmerja sil. O sodelovanju s SDS ne razmišlja zaradi njenega načina vladanja. Z Matjažem Švaganom naj bi dobro sodelovala; zanika tudi, da naj bi v Zagorju želel kandidirati Aleš Gulič, kot so poročali nekateri mediji. Sporni kip Janeza Drnovška si namerava ogledati, vendar ne v predvolilne namene. Za tajkune pa je prepričana, da pred Janševo vlado niso obstajali in da se z vojno proti njim skuša prikriti druge probleme. Zatrjuje, da z Boškom Šrotom ni povezana, niti prek njegovega nadzornika Toneta Turnška, ki sodeluje v gospodarskem odboru LDS. Alenka Rebula - Tuta, psihologinja Slovenske bralce je osvojila s svojo zadnjo knjigo Blagor ženskam, ki bo kmalu spet na trgu s petim ponatisom. Prevajajo jo v nemščino, v načrtu je prevod v italijanščino. Vedra, suverena in nežna gospa ni presenetila toliko z vsebino, temveč bolj z načinom predstavitve pozitivne psihologije, ki se v svetu vse bolj uveljavlja. Prepričljiva je, ker preprosto podaja načela sodobne psihologije in pedagogike ter ponuja preskušene formule, ki jih je preizkusila sama. Njena kritika družbe ni revolucionarna, s streljanjem z besedami, s stisnjenimi pestmi, zobmi in ranami, temveč s suverenostjo posameznika, ki ve, kaj hoče narediti iz svojega življenja ter ne podlega različnim pripisanim modelom in pričakovanjem okolja in družbe. Prepričana je, da svet potrebuje višjo in sodobnejšo obliko inteligence, kjer so združeni razum, čustva in znanje. Nosilec takšne inteligence pa je lahko le svoboden, ustvarjalen in suveren posameznik. Slovenija Spopad osebnosti Predvolilna kampanja poteka v poudarjanju osebnosti strankarskih liderjev, kar bo prišlo še bolj do izraza, ko bodo začeli nastopati na televizijskih soočenjih. Na POP TV so tako kopja prejšnji teden že prekrižali predsedniki vseh parlamentarnih strank. Janez Janša je v njem še utrdil položaj, ki mu pripada kot predsedniku vlade, Gregor Golobič pa bi v finišu kampanje lahko ogrozil že nekaj časa nesporno prvenstvo Boruta Pahorja na levi sredini. Reportaža Jemen – biser arabskega sveta Med begom iz peklensko vroče Tihame se ustavimo na serpentini drzno speljane ceste med terasami kave in kata. Višinomer na uri kaže 2454 metrov. Vozniku pomignem na v meglice zavite tritisočake ter hudomušno vprašam: »Si prepričan, da smo še zmeraj v Jemnu?« »Ne, ne,« odgovori. »Tisto prej spodaj je bila Afrika. To je Jemen!« Jemen je država, velika kot Francija, kateri odštejemo površino ene Slovenije. Obsega jugozahodni del Arabskega polotoka in je ena najrevnejših držav na svetu, čeprav povsod naletimo na nasmejane obraze in je tiste hude, v nebo vpijoče revščine malo. To pripisujejo dejstvu, da je pomoč revežem tudi verska dolžnost, zakat, eden izmed stebrov islama. IME TEDNA Milan Dekleva SLOVENIJA Zlata doba opozicije Reševanje policista Bavčarja PRO & CONTRA Prehrana srednješolcev: Janez Mežan in Eva Kardelj Cvetko TRIBUNA Dr. Dimitrij Rupel DENAR Zvišanje premij GLOBUS Hladna vojna 2: Vzpon Rusije ZNANOST Hrana v smeteh ZDRAVJE Bitka za rojstva KULTURA Spletna art samopostrežba ESTRADA Katja Jevšek in Milka Krapež FILM To je Anglija ŠPORT Manjkata dober rezultat in desetka KOLUMNE Boštjan M. Turk: Buda na zrnu graha Rado Pezdir: Vrednostno nevtralne volitve? Saša Veronik: Kultura? Zvonko Avsenik