dejan-vunjak Dobra karma

9 let po Brendijevi smrti njegov sin še vedno ...

jake-paul Svet24.si

FOTO: Posebne enote na domu internetnega zvezdnika...

jansa bajuk FB Reporter.si

»Matej Tonin bo moral biti bolj previden, kot je ...

knjižnica šiška Svet24.si

Incident v ljubljanski knjižnici: vstopila brez ...

Screenshot 2020-08-05 at 18.39.43 Necenzurirano

Banjalučani in bivši šef Darsa med krizo ...

rtvs, radiotelevizija slovenija Odkrito.si

Počasen razpad RTV SLO

Zvezdana Mlakar 3 Njena.si

Zvezdana Mlakar se je zlomila

Slovenija

Anonimka o Jankoviću

Deli na:

Objavljamo anonimko o sumljivih poslih Zorana Jankovića, ki zadnje dni kroži po svetovnem spletu. Anonimka je očitno povzetek več revizijskih poročil o poslovanju Mercatorja v letih, ko je bil tam predsednik uprave sedanji župan Ljubljane.

Objavljamo anonimko o sumljivih poslih Zorana Jankovića, ki zadnje dni kroži po svetovnem spletu. Anonimka je očitno povzetek več revizijskih poročil o poslovanju Mercatorja v letih, ko je bil tam predsednik uprave sedanji župan Ljubljane.

"Electo Inženiring, d. o. o., je maja 1990 ustanovil Zoran Janković, ki je nato konec leta 2004 prodal svoj 99,89-odstotni lastniški delež v družbi Electa Holding, d. d. Direktor je Zoranov sin Damijan Janković. Electo Holding sta decembra 2004 ustanovila Damijan in drugi Zoranov sin Jure Janković, predstavlja pa jo Damijan Janković. Electa Holding je večinski lastnik Electe Inženiringa. Revizorji so ugotovili, da so v letih od 2001 do 2005 poslovne transakcije Electe z Mercatorjem predstavljale približno tretjino celotnega poslovanja Electe. Vodstvo Mercatorja bi moralo ponudnike za graditev trgovskih centrov na zemljiščih, ki so v lasti Mercatorja, izbirati prek javnih razpisov. V ta namen so v Mercatorju maja 1998 v svoji poslovni politiki opredelili tudi pravila za vodenje razpisov. Revizorji so gotovili, da vodstvo teh meril v primeru dodeljevanja poslov Electi ni upoštevalo in je delalo po svoje.

Družba Volos Trgovina
Družba Volos Trgovina, d. o. o., je bila ustanovljena aprila 2003, njen soustanovitelj pa je Jure Janković. Revizorji ugotavljajo, da je v njej zaposlena ena oseba, večino svojih prihodkov (lani 735 milijonov tolarjev) ustvari z Mercatorjem, za katerega uvaža različne živilske izdelke, predvsem iz Srbije in Črne gore. V posel z Mercatorjem je leta 2003 vstopil Next kot posrednik za sokove, ki jih je izdelovala srbska družba Fresh Next & Co v Srbiji. V naslednjih letih pa se je število izdelkov, ki jih je Volos uvažal za Mercator, naglo povečalo. V letih pred ustanovitvijo posredniške družbe Volos je Mercator kupoval izdelke neposredno ali pa od slovenskih posredniških podjetij (kot je na primer Marketing Trzin ali ACB Trgovina). Pri primerjavi cen izdelkov so revizorji ugotovili, da so bile cene Volosa malo višje ali malo nižje kot cene preostalih posrednikov, popust, ki so ga ponudili prejšnji dobavitelji, pa višji, kar je veljalo posebej v letu 2003.

Reprezentanca in darila
Za stroške pogostitve oziroma reprezentanco je Mercator v letih od 2002 do 2005 porabil nekaj več kot milijardo tolarjev (1,076.709.000 tolarjev). Medtem ko so bili ti stroški še leta 2001 138,9 milijona tolarjev, je sistem za te stroške lani porabil 305,4 milijona tolarjev. V milijardi tolarjev so zajeti stroški reprezentance za interne pogostitve, pogostitve poslovnih partnerjev, darila za poslovne partnerje in podobno. Revizorji so ugotovili, da se večina stroškov nanaša na pogostitve zaposlenih (kar 70 odstotkov vseh). V letu 2005 se pomembnejši del (dobrih 210 milijonov tolarjev) nanaša na račune, izstavljene s strani Hiše kulinarike, ki je v lasti samostojnega podjetnika Franca Jezerška, organiziral pa je pogostitev ob dnevu Mercatorja, ki je dogodek, namenjen zaposlenim. Preostale tri desetine oziroma dobrih 90 milijonov tolarjev je šlo za novoletne prireditve zaposlenih. Ob tem je pomenljivo, da je bil v teh letih precej opazen obseg poslov s samostojnim podjetnikom Francem Jezerškom, saj je bil od leta 2002 glavni organizator pogostitev, za to pa mu je Mercator v štirih letih plačal 439,154.000 tolarjev oziroma 40 odstotkov vseh reprezentančnih stroškov v tem obdobju. Ob tem revizorji ugotavljajo, da v Mercatorju nikoli niso izvedli razpisa za te storitve, s katerim bi iskali najustreznejšega ponudnika, čeprav bi to morali narediti skladno z akti o notranji politiki in smernicah poslovanja Mercatorja. Drugi stroški za reprezentanco so se nanašali na stroške za reprezentanco zaposlenih, postrežbo v restavracijah in odprtje trgovin po Sloveniji. Reprezentančni stroški za poslovne partnerje predstavljajo manj kot 6 odstotkov vseh stroškov za reprezentanco (v povprečju 21 milijonov na leto). Največji račun je bil izdan s strani družbe Emona Maximarket v letu 2005 v višini 4,131.000 tolarjev, in sicer za postrežni servis za poslovne partnerje. Drugi zneski računov so nižji od 100 tisoč tolarjev.

Posli v Srbiji
V Srbiji je Mercator od leta 2001 dalje opravil 13 poslov. Odprl je trinove centre in obljubil graditev še desetih. V petih primerih je zemljišča kupil neposredno od države, v osmih primerih pa od zasebnikov. V treh primerih od osmih sta bila vključena srbsko podjetje GEM 2 in nepremičninska agencija „Legat & Co.“. Kolikšni so bili zneski tega sodelovanja, revizorji niso mogli ugotoviti, saj transakcije med zasebnimi podjetji v Srbiji niso informacije javnega značaja. V Čačku je Mercator S (družba je bila ustanovljena že leta 1993) kupil zemljišče od dveh ponudnikov, in sicer 8. avgusta 2005 od kluba Konjički sport Milenko Nikšič, za 903 kvadratnih metrov pa je plačal 13.545 evrov brez davka (15 evrov za kvadratni meter). Nepremičninski agenciji Legat & Co pa so 17. septembra 2004 za 11.076 kvadratnih metrov plačali kar 1,916.979 evrov (brez davka in drugih stroškov), kar je 173 evrov za kvadratni meter. Poleg tega so 11. marca 2005 za 96 kvadratnih metrov veliko stavbo na tem zemljišču plačali dodatnih 248.000 dinarjev. Ob tem je Mercator S v zameno za nakup zemljišča klubu Konjički sport nakazal 500.000 dinarjev, lokalni rokometni ekipi pa še dodatni milijon dinarjev. Ob vsem tem se Mercator S ni mogel vpisati kot lastnik zemljišča, saj ni dobil pravice za vpis služnostne ceste na posestvu, kar naj bi bilo po lokalni zakonodaji pogoj za vpis.

Primer Zemuna
Mercator S in Konti Kop sta podpisala pogodbo za soinvestiranje poslovnega centra v Zemunu. Znesek plačila je bil 300.000 evrov. Pravica do uporabe zemljišča med pogodbenima strankama Mercator S in Konti Kop je bila 99:1. Vrednost naj bi temeljila na znesku, ki ga je Konti Kop plačal za uporabo zemljišča od leta 2000. Kako so do tega zneska prišli, revizorjem ni znano. Pogodba je bila podpisana 1. septembra 2003, znesek pa naj bi Mercator S poravnal 9. septembra 2003. Nadzorni odbor Mercatorja S je za naložbo odobril 400.000 evrov, pa še to 14 dni po nakazilu (23. 9. 2003). Mercator S so pozneje opozorili, da lastništvo zemljišča ni vpisano na njegovo ime. To urejajo zdaj.

Kragujevac, Dobanovci, Šabac
Mercator S je avgusta 2003 navezal stik z Društvenim fondom za uredživanje gradsko gradževinskega zemljišta Kragujevac zaradi najema 23.700 kvadratnih metrov zemljišča in graditve objekta v velikosti 24.500 kvadratnih metrov. Objavljena je bila dražba, nadzorni svet pa je 23. novembra 2003 za to naložbo odobril 2,735.375 evrov. Mercator je to plačal, hkrati pa ni poskrbel, da bi se lastništvo in najem zemljišča vpisala tudi v zemljiško knjigo. Mercator S je v Dobanovcih v letu 2003 kupil tudi 129.744 kvadratnih metrov zemlje od petih različnih ponudnikov. Zanjo je plačal 1,717.000 evrov (od 8,37 do 14,29 evra za kvadratni meter). Od petih ponudnikov so bili štirje fizične osebe, peti pa je bila nepremičninska agencija Legat & Co. Mercator ima dokument, po katerem je lastnik zemlje, kupljene od fizičnih oseb, ne pa tudi od Legata & Co. Legat ni prepisal zemlje na Mercator, ker menda ni mogel v njegovem imenu plačati davkov. Lastništvo še vedno ni urejeno. Podobno je v Šabcu, kjer je Mercator S oktobra lani za 99 let najel 11.724 kvadratnih metrov zemljišča. Za najem naj bi plačal 50,500.954 dinarjev, 95,551.046 dinarjev pa še za graditev (kar je bil minimum po objavljenem natečaju). 25. septembra letos je lokalna skupnost Šabac sporočila, da ima Mercator še vedno obveznosti iz naslova davkov, zato zemlja ni vpisana na Mercatorjevo ime.

Kraljevo in Leskovac
Mercator S je 12. 12. 2005 navezal stik z GEM za nakup 13.269 kvadratnih metrov zemlje. Cena je bila 915.561 evrov, zadnji dan plačila pa 15. 12. 2005. Mercator S je lastništvo tega zemljišča urejal po Jankovićevem odhodu, lastnik je od 3. 5. 2006. V Leskovcu je 21. 10. 2005 Mercator S stopil v stik z GEM za prodajo 10.241 kvadratnih metrov zemlje s stavbami. Cena je bila 870.485 evrov, plačano naj bi bilo ob overovitvi pogodbe. Do priprave poročila zemlja še ni bila prepisana, saj naj ne bi bilo plačanih 100 evrov. Znesek je Mercator nakazal 5. 10. 2006.

Niš
Mercator S je marca lani stopil v stik tudi z družbo Impex Promet, d. o. o., iz Niša, saj naj bi skupaj zgradila megamarket v Nišu. Impex Promet je imel gradbeno dovoljenje za stavbe in skladišča. Po pogodbi je bilo razmerje med Mercatorjem S in Impexom Prometom 99,99999:0,00001. Mercator S je privolil v povračilo stroškov, ki jih je imel Impex Promet z pridobitvijo dovoljenj in načrtov, skupaj 3,700.000 evrov. Dokazil o upravičenosti zneska ni. Ni jasno, kako so do omenjenega zneska sploh prišli. Lastnika podjetja sta Radiša Mladenović (77,22 odstotka) in Milijana Mladenović (22,78 odstotka). Obstaja pogodba o gradbenem dovoljenju z dne 22. 6. 2004 med Impexom Prometom in JP Direkcije za izgradnjo Niša, v kateri je naveden znesek 55,168.158 dinarjev (okoli 680.000 evrov). Impex Promet je celotni znesek plačal takoj in pri tem uveljavljal 40-odstotni popust. Mercator nima pogodbe med Impexom Prometom in Direkcijo o pravicah za uporabo. Sklicujoč se na pogodbo je moral Impex Promet dati bančno poroštvo za 3,000.000 evrov, da bo prenesel pravice za zemljo in lastništvo, a tak dokument ni bil izdan. Mercator S je revizorjem posredoval kopijo, ki dokazuje, da je Impex Promet še vedno lastnik in da Mercator S ni zaveden kot imetnik pravic na zemlji.

Povezave s Ciprom
23. 11. 2005 je Mercator od Xerxes Enterpreises s Cipra kupil 100 odstotkov delnic družbe Premium Company, ki je bila z ustanovnim kapitalom 250 evrov ustanovljena 19. 7. 2005 in izbrisana 17. 3. 2006, ko se je združila z Mercatorjem. Njena temeljna dejavnost naj bi bile pravice za najem in vzdrževanje gradbenih dovoljenj za zemljo v Novem Beogradu. Te pravice so navedene v pogodbi 13. 11. 2004 med Direktoratom in srbskim podjetjem Union Plus v lasti Srboljuba Popovića in Predraga Stojadinovića. 10. 11. 2005 je bil med Direktoratom, Unionom Plus in Premiumom podpisan aneks, v katerem je Premium naveden kot najemnik. Union Plus je zgubil najemniške pravice, te so se prenesle na Premium. Z dodatnim aneksom so se najemne pravice prenesle na Mercator S. 20. 10. 2005 je nadzorni odbor Mercatorja S odobril nakazilo Premiumu v višini 2,4 milijona evrov, to je 1,2 milijona evrov za delnice in 1,2 milijona evrov za poslovna tveganja. Plačilo v poslovnih knjigah Mercatorja S ni bilo prikazano.


Polmilijonska provizija
Interspeed, Skopje, pogodba med Mercatorjem in Interspeedom, d. o. o.: Predmet pogodbe je bilo posredništvo pri nakupu zemljišča v Skopju in ureditev potrebnih dovoljenj za graditev trgovskega centra na tem zemljišču. Račun je bil zelo pomemben strošek Mercatorja v letu 2005. Kot je zapisano v pogodbi, je moral Mercator za posredništvo plačati 5 odstotkov vrednosti zemljišča (501.530 evrov), in sicer takoj po podpisu pogodbe. Revizorji so poskušali ugotoviti, ali ima Mercator vse potrebna gradbena dovoljenja, vendar nihče v Mercatorju, niti direktor Mercatorja v Skopju, ki je vodil ta nakup, ne pozna Interspeeda.
Nakup zemljišča v Skopju je bil opravljen tako, da je bilo kupljeno podjetje Investment International, d. o. o. Pogodba (za 50.139 kvadratnih metrov zemlje) je bila podpisana 15. 9. 2005 v višini 10,030.600 evrov. Revizorji pri pregledu niso našli nobenega dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, na kakšen način je bila določena ta cena. Kaže, da je bila pogodba med Interspeedom in Mercatorjem v zvezi s posredovanjem podpisana, potem ko je Mercator že postal lastnik Investment Internationala. Pogodba o nakupu Investment Internationala je bila podpisana med Miodragom Velkovom, edinim lastnikom Investment Internationala, in Mercatorjem.





Ljubljanski posli
Ljubljana- Nilson: V letu 2005 je Mercator plačal 40 milijonov tolarjev podjetju Nilson, d. o. o., za inženiring in ureditev okolice območja ŠP 1/3 Ljubljana. Dokumentacija v zvezi s poslovanjem s tem podjetjem ni popolna. Nilson je majhno podjetje, ki je leta 2005 skoraj 40 odstotkov dohodka ustvarilo v poslovanju z Mercatorjem in je v 100-odstotni lasti podjetja Gamil, d. o. o., in posredni lastnik 80-odstotnega deleža SM Savinjska, d. d. Trade company, ki je Mercatorjev tekmec.



Provizije
Niš – Facim Limited (Ciper): Pogodba z dne 23. 6. 2005 med Mercatorjem (podpisan je Janković) in Facimom Ltd s Cipra, ki ga zastopa Boris Milevoj. Predmet pogodbe je, da bo Facim Ltd v Srbiji in Črni gori za Mercator uredil gradbeno dovoljenje; do 23. 8. 2005 naj bi pridobil gradbeno dovoljenje za graditev Mercatorjevega centra v Nišu. Facim Ltd naj bi za to prejel 100 tisoč evrov. Mercator je znesek plačal takoj, čeprav bi morala stranka del plačila prejeti šele po zagotovitvi gradbenega dovoljenja. Tega še vedno ni.



Kragujevac
Kragujevac – Alpina T.U.Š.: Pogodba 2. 2. 2005 med Alpino T.U.Š. In Mercatorjem. Predmet pogodbe je zagotovitev vseh potrebnih dovoljenj za graditev trgovskih centrov na lokacijah “Aerodrom” in “ Jezero” v Kragujevcu. Pogodbena vsota v višini 70 tisoč evrov je bila plačana v polnem znesku, čeprav gradbeno dovoljenje ni bilo zagotovljeno, graditev je načrtovana za leto 2009, lokacija za Mercator ni več zanimiva.



Posli z Electo

Vrhnika Hrib: Na območju Vrhnike Hriba je Electa kupila zemljišče od Mercatorja, na njem zgradila trgovski center in ga skupaj z zemljiščem prodala nazaj Mercatorju. Predpogodba za nakup celote med Mercatorjem in Electo je bila sklenjena isti dan kot pogodba za prodajo zemljišča Electi. Prodaja zemlje s strani Mercatorja Electi ni bila v skladu z Mercatorjevimi delovnimi navodili in ni bila del strategije odprodaje; opravljena je bila po knjižni vrednosti in brez uradne cenitve. Mercator je gradnjo plačal vnaprej, Plačila vnaprej pa so bila opravljena, graditev pa se je zavlekla za eno leto.

Objekt v Podpeči: 23. aprila 2003 sta Mercator in Electa sklenila predpogodbo o nakupu poslovnih prostorov. Stranki sta se dogovorili, da bo 40 odstotkov vrednosti transakcije plačanih v roku 8 dni od podpisa predpogodbe, preostalih 60 pa v enakih zneskih z izjemo zadnjih 10 odstotkov, ki bi bili plačani ob dokončanju gradnje. Mercator bi do 25 odstotkov vrednosti plačila lahko izplačal v obliki Mercatorjevih voucherjev za gradbeni material. Revizorji ugotavljajo, da vodstvo Mercatorja tudi pri tem projektu ni upoštevalo lastnih navodil, Electa pa ni poskrbela za vsa poroštva, ki jih je zahtevala pogodba. Tudi v tem primeru je prišlo do več kot enoletne zamude pri dokončanju in izročitvi zgradbe, za kar pa ni bil sklenjen noben dodatek k pogodbi, prav tako Electa za zamudo ni plačala zamudnih penalov. Tudi v tem primeru je Mercator gradnjo plačal vnaprej.

Objekt v Krškem: Mercator in Electa sta 6. julija 2005 podpisala predpogodbo o nakupu poslovnega objekta za 965.250 evrov. Tudi v tem primeru vodstvo Mercatorja ni upoštevalo lastnih navodil, prav tako ni dokazov, da bi Electa priskrbela vsa v pogodbi zahtevana poroštva. Nakup poslovnih prostorov ni bil niti vključen v investicijski plan za leto 2005. Electa je na zahtevo Žige Debeljaka avgusta letos vrnila avans z obrestmi vred.

Grosuplje štev. 1: Primer Grosuplje številka 1 se nanaša na nakup trgovskega centra Grosuplje. Mercator je plačal gradnjo vnaprej, pred tem pa ni upošteval internih navodil o izbiri izvajalca. Tudi v tem primeru je Electa nepremičnino izročila z zamudo, hkrati pa Mercatorju zaračunala dodatnih 25 milijonov tolarjev za stroške, ki v pogodbi niso bili predvidevani.

Grosuplje štev. 2: V tem primeru je šlo za razširitev trgovskega centra Grosuplje. Vodstvo Mercatorja ni spoštovalo internih pravil, naložbo je potrdila samo uprava, drugih ponudb niso iskali. Tudi v tem primeru je Mercator Electi plačal več kot 70 odstotkov vrednosti ob podpisu predpogodbe.

Modiana in Intersport Grosuplje: Mercator je za omenjena projekta 9. 6. 2005 objavil razpis, nanj pa se je prijavilo po pet družb za vsak projekt. Prvotno ponudbo Electe so nato dvakrat popravili – 30. 6. in 12. 7. 2005 – in na podlagi najugodnejše ponudbe izbrali Electo. V skladu z informacijami, ki so si jih pridobili revizorji, je edino Electa dobila možnost, da popravi ponudbo. Na vpogled so prejeli tudi fakture s priloženimi dokumenti, ki nakazujejo, da so bila dela izvajana že julija 2005, to je pred podpisom pogodb (te so bile podpisane avgusta 2005). Tudi v tem primeru Mercator revizorjem ni mogel predložiti dokazov, da je Electa priskrbela zahtevana poroštva."
Loading...