Komisija, ki preiskuje ravnanja ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča, se je sestala na konstitutivni seji, vendar sklepa o tem, kaj bo zaobsegla preiskava, ni sprejela. Koalicijski člani komisije so na predlog Cvete Zalokar Oražem sprejeli sklep, da bodo predhodno dobili mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, do kod lahko seže preiskava.
Kot je po seji, ki je bila zaprta za javnost, povedal predsednik komisije Rudolf Petan (SDS), je na seji predlagal, da bi komisija najprej sprejela sklep, s katerim bi določila obseg preiskovalnih dejanj, nato pa ga na naslednji seji dopolnila še s predlogom koalicije. Slednja je namreč predlagala, da bi v preiskavi pridobili še nekatera dodatna gradiva.
Omenjeni sklep na seji ni bil sprejet, ker je bil sprejet proceduralni predlog, da komisija prej pridobi že omenjeno mnenje pravne službe. Sam Petan je, kot je povedal, sicer ob tem dobil občutek, da pri predlogu ni šlo toliko za vsebino, pač pa za "do neke mere zavlačevanje".
Članica komisije Zalokar Oražmova je v izjavi novinarjem takšen očitek zavrnila. Povedala je, da so pobudo, naj svoje mnenje pove tudi zakonodajno-pravna služba DZ, podali zato, ker med člani komisije obstajajo različni pogledi, do kod lahko seže preiskava.
Po njenem se namreč preiskovalna komisija tokrat prvič ukvarja s posameznikom, sama preiskava pa se tudi prvič nanaša na termin, ko javni funkcionar ni opravljal svoje funkcije. Dodala je še, da predlagani sklep o tem, kaj naj bi zaobsegla preiskava, sicer podpirajo, bodo pa do naslednjega tedna pripravili še dodatne predloge, katero gradivo naj pridobi komisija.
Komisija se bo ponovno sestala v četrtek.
Preiskovalno komisijo je DZ ustanovil 15. julija letos, in sicer na zahtevo poslanskih skupin SDS, SNS in SLS. Po mnenju vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka je ustanovitev komisije nujna, da bi se ugotovila Golobičeva politično odgovornost "zaradi izogibanja plačevanja davkov Sloveniji", povezanega z podjetjem Ultra, katerega solastnik je Golobič.
Prav tako bo komisija skušala preiskati sum klientelizma in koruptivnega ravnanja "pri pridobitvi slabo zavarovanih posojil, ki so bila skupini okoli podjetja Ultre odobrena s strani NLB". Komisija bo tudi preiskovala sum klientalizma in koruptivnega ravnanja Golobiča ob "pridobitvi znatnih nepovratnih sredstev in poslov za podjetja v skupini Ultra", med njimi tudi ob pridobitvi posla za "elektronizacijo študentske prehrane in nekatere poslov z Mestno občino Ljubljana".
Končno naj bi komisija preiskala tudi sum, "da podatki, ki jih je Golobič prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije, niso pravi oz. točni". Po mnenju Tanka, ima Golobič deleže tudi v podjetjih, ki jih ni prijavil komisiji, "in da prijava evidentno ni korektna, saj je v prijavi le eno podjetje".
Golobič je sicer očitke predlagateljev za ustanovitev komisije že zavrnil. Poudaril je, da je večina razprave o uvedbi parlamentarne preiskave namenjena predlagateljem preiskave, njemu pa ni omogočeno odgovarjati ali biti neposredno vključen v razpravo.
Vsebina "tega medijsko-političnega linča", ki ga po njegovih besedah uprizarjajo podpisniki zahteve za uvedbo preiskave, je po Golobičevo predvsem zasesti čim več medijske pozornosti, brez razprave na podlagi dejstev.