Ni skrivnost, da države obveščevalno mrežo v tujini širijo prek svojih kulturnih, znanstvenih, zgodovinskih in drugih centrov, ki formalno seveda niso ustanovljeni za ta namen. Za Rusijo je očitno posebej zanimiva Slovenija, saj je članica zveze Nato in EU. Preiskali smo načine delovanja te države pri nas.

Glasbeno pot Maje Gombač, izjemne slovenske pianistke mlajše generacije, so zaznamovale številne nagrade in priznanja tako na glasbenih tekmovanjih kot na študijskem področju. Življenje jo je nato, kot mnoge mlade glasbenike njenega kova, poneslo v tujino – danes je uspešna koncertna pianistka kot tudi profesorica klavirja na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. V Slovenijo se vedno rada vrača, tudi s koncerti, kakršnemu smo bili priča pred kratkim v SNG Maribor, na katerem smo lahko prvič pri nas slišali Klavirski kvartet ameriškega skladatelja Dannyja Elfmana, za izvajanje katerega je imel nekaj let ekskluzivno pravico le Berlinski klavirski kvartet.

Ljudje imajo odklonilen odnos do vojske, ker mislijo, da je to nekaj slabega, čudnega, nekaj, česar ne razumejo, pravi Luka Zorenč, nekdanji član vojaških specialnih enot.

Zavedanje o pomenu kulturne dediščine vedno bolj prihaja v ospredje, in Matevž Granda, arhitekt in strokovnjak za arhitekturno kulturno dediščino, verjame, da se bo za Plečnikov stadion našla objektu in avtorju primerna rešitev. Manj optimističen je glede ohranitve propadajočega ljubljanskega hotela Bellevue. Kritično je ocenil večdesetletno obdobje, ko je imelo veliko slovenskih gradov funkcijo »kamnoloma, ko so bili iz njih izruvani določeni kamniti detajli in uporabljeni v zasebnih vinskih kleteh in drugih prostorih.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pod vodstvom Zdravka Počivalška je v času vlade Janeza Janše brez javnega razpisa podelilo za skoraj 50 milijonov državne pomoči skupno 25 podjetjem. Pravna podlaga je v drugem odstavku 31. člena zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki takšno pomoč omogoča po prostem preudarku državnega organa ob predhodnem pozitivnem mnenju strokovne komisije. Mnogi se sprašujejo, ali gre za denarna darila prijateljskim podjetjem.

Višegrajska skupina se je začela kot zgodba o sodelovanju držav »ugrabljenega Zahoda« pri njihovem vključevanju v EU in Nato. Svojevrstna zgodovinska ironija je, da so države, ki jih je povezovala negativna izkušnja ruskih oziroma sovjetskih vojaških invazij, zdaj na dveh bregovih zaradi različnih pogledov na rusko invazijo na Ukrajino.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je z dobljenimi rekordnimi 41 mandati deklasiral največjega konkurenta zdajšnjega predsednika vlade in predsednika SDS Janeza Janšo, pa tudi svoje »naravne zaveznice« v Koaliciji ustavnega loka. Volilna udeležba je bila visoka – blizu 70 odstotkov.

Uradni izidi so danes potrdili zmago Emmanuela Macrona v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Franciji. Medtem ko predsednik še naprej prejema čestitke iz tujine, so v Franciji oči že uprte v parlamentarne volitve, ki bodo junija. Macron v drugem mandatu napoveduje drugačno politiko za preseganje globokih delitev v francoski družbi.

Dan po volitvah v DZ se že pojavljajo prva ugibanja o novi koaliciji in ministrskih kandidatih. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob med prioritetnimi področji svoje stranke navaja zdravstveno, finančno ter združeno infrastrukturno in okoljsko ministrstvo. Za slednja imajo v stranki tudi svoje kandidate, je dejal za Radio Koper.

Na nedeljskih parlamentarnih volitvah so bili nekateri kandidati v DZ izvoljeni z več tisoč glasovi, drugi pa le z nekaj sto. Med izvoljenimi poslanci je največ glasov, dobrih 15.000, prejel nekdanji novogoriški župan Matej Arčon (Svoboda), najmanj pa aktualna poslanka SD Bojana Muršič. Nekatere pa je volilna aritmetika stala uvrstitve v DZ.

Hrvaški mediji so nedeljske državnozborske volitve v Sloveniji temeljito pospremili, tudi že s prvimi analizami volilnega izida in njegovih posledic. Jutarnji list izpostavlja, da zmaga političnega novinca, kakršen je Robert Golob, na Hrvaškem praktično ni mogoča, na N1 pa je padla ocena, da je poraženec volitev na nek način tudi hrvaški premier.

V volilni štab Gibanja Svoboda je v nedeljo prišel izrazit podporo gibanju in predsedniku Robertu Golobu tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Rezultat volitev je zanj pričakovan, meni tudi, da bo Golob vladal dva mandata. Verjame, da Ljubljana ne bo nikoli več ograjena in zaplinjena s solzivcem.

Dušan Jesenšek Serša je napisal dve knjigi, Moja pot do svetlobe in letos Moja pot do svobode. Preden je svoje zadnje knjigo, ki jo je tako kot prvo napisal na mehanični pisalni stroj, predstavil v zagorski knjižnici, se je sam odpravil na več kilometrov dolgo pot od svojega doma v Trbovljah do Čeč in nazaj.

Čeprav so v veliki meri ostale v senci drugega kroga predsedniških volitev v Franciji, je bil tudi razplet nedeljskih državnozborskih v Sloveniji deležen precejšnje pozornosti v tujih medijih. Poglobljene analize bodo verjetno še sledile, zaenkrat tuji mediji izpostavljajo predvsem veliko zmago političnega novinca in hud poraz veterana Janše.

Milan Utroša, sindikalist

Velika zmaga Roberta Goloba in velik poraz Janeza Janše. Volilni rezultat prinaša zamenjavo oblasti – desnosredinsko bo zamenjala levosredinska vlada.

Na tokratnih državnozborskih volitvah se je v državni zbor prebilo pet strank, kar je najmanj doslej. Na dosedanjih volitvah se je namreč v DZ uvrstilo med sedem in devet strank.

Med 88 novoizvoljenimi poslanci bo po delnih neuradnih izidih nov sklic državnega zbora sestavljalo 28 poslancev aktualne sestave DZ, pet ministrov in dva župana. Poleg tega so bile med izvoljenimi strankami Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD in Levica od vsake izvoljeni tudi predsedniki strank.

Analitik javnega mnenja in direktor agencije Valicon Andraž Zorko rezultat državnozborskih volitev vidi kot poraz koalicije KUL, prav tako ga vidi tudi kot "kar hud" poraz vlade Janeza Janše. Meni, da je bilo ključno to, da je marsikdo odločitev spremenil v zadnjih dneh in da je prevladalo taktično glasovanje v želji premagati Janšo.