V EU olajšanje ob zmagi Macrona

44-letni Macron je prvi francoski predsednik po letu 2002, ki je dobil drugi mandat. Njegova zmaga je sicer manj prepričljiva kot pred petimi leti, ko je Le Penovo premagal s 66 odstotki glasov.

Glede na uradne izide volitev je Macron v nedeljo dobil 58,55 odstotka glasov, njegova tekmica, skrajna desničarka Marine Le Pen, pa 41,45 odstotka. Za Macrona je glasovalo 18,7 milijona ljudi, za Le Penovo pa 13,3 milijona, kažejo uradni podatki francoskega notranjega ministrstva.

Rekordno visoka je bila volilna abstinenca, na volišča ni prišlo 28,01 odstotka volilnih upravičencev. Manj kot 72-odstotna udeležba je bila najmanjša na francoskih predsedniških volitvah po letu 1969. 6,35 odstotka volivcev je oddalo prazne glasovnice, 2,25 odstotka pa jih je glasovnice nepravilno izpolnilo.

Za Macrona so večinoma glasovali volivci v velikih francoskih mestih, pripadniki srednjega razreda in upokojenci, Le Penova pa je največ podpore dobila na severovzhodu ter na jugu države ter med volivci, ki izražajo večje nezadovoljstvo z življenjem. Rekorden rezultat je dosegla tudi na francoskih čezmorskih ozemljih, kjer jo je podprlo okoli 60 odstotkov volivcev.

Že v nedeljo je Macron v prvem govoru po izvolitvi napovedal, da bo predsednik vseh Francozov. Dejal je, da njegov drugi mandat ne bo le nadaljevanje prvega, temveč bo skušal na nov način najti odgovore na skrbi in jezo ljudi, tudi tistih, ki niso volili zanj ali pa so ga podprli zgolj zato, da bi preprečili prihod skrajne desnice na oblast.

Tudi Le Penova je nedeljski rezultat označila za odličen ter napovedala, da se zdaj podaja v boj za parlamentarne volitve, ki bodo 12. oziroma 19. junija.

Boj za premierski položaj je že v nedeljo napovedal tudi skrajni levičar Jean-Luc Melenchon, ki je v prvem krogu dobil skoraj 22 odstotkov glasov. Dejal je, da je Macron "najslabše izvoljen predsednik pete republike" ter pozval k mobilizaciji, saj se "tretji krog začenja že danes".

Francija ima polpredsedniški sistem, v katerem je vloga predsednika velika, a je njegova moč zelo omejena, če v nacionalni skupščini nima večine in je prisiljen v kohabitacijo s premierjem in vlado z nasprotnega političnega pola.

Sedanji premier Jean Castex je že pred volitvami napovedal, da bo odstopil, s čimer naj bi vladi pred parlamentarnimi volitvami dal nov zagon. Odstopil naj bi v prihodnjih dneh. Po nekaterih navedbah naj bi si Macron na premierskem položaju želel žensko, kot možna kandidatka se omenja ministrica za delo Elisabeth Borne.

Sicer pa je bilo že v nedeljo zvečer v Bruslju in tudi po evropskih prestolnicah čutiti olajšanje, da v Elizejsko palačo ne prihaja Marine Le Pen, čeprav v zadnjem času ni več govorila o francoskem izstopu iz EU, temveč je napovedovala, da bo unijo reformirala od znotraj.

Po mnenju programske koordinatorice pariške pisarne think-tanka Evropski svet za zunanje odnose (ECFR) Mathilde Ciulla bo Macron zelo verjetno nadaljeval svojo sedanjo evropsko politiko in si bo še naprej prizadeval za krepitev vloge EU na globalni ravni ter se skušal uveljaviti kot nekakšen neformalen evropski vodja.

Napovedala je še, da se bo Macron zdaj, po koncu predsedniške kampanje, verjetno spet dejavneje vključil v reševanje vojne v Ukrajini oziroma pogovore z Rusijo.

Že v nedeljo zvečer je Macronu čestitala večina evropskih voditeljev ter vodilni predstavniki evropskih institucij, danes je prejel še čestitke iz Washingtona, Pekinga in Moskve.

Ameriški predsednik Joe Biden je na Twitterju zapisal, da je Francija "najstarejša ameriška zaveznica in ključna partnerica". Dodal je, da se veseli nadaljevanja sodelovanja, tudi pri podpori Ukrajini, obrambi demokracije ter boju proti podnebnim spremembam.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v kratki čestitki Macronu zaželel "veliko uspeha in dobrega zdravja" v drugem mandatu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je Macronu čestital v telefonskem pogovoru, na Twitterju pa je zapisal, da je francoski predsednik resničen prijatelj Ukrajine. "Prepričan sem, da bomo šli naprej k novim skupnim zmagam," je tvitnil v ukrajinščini in francoščini.

Kitajski predsednik Xi Jinping je zapisal, da si želi nadaljevanja sodelovanja z Macronom pri ohranjanju diplomatskih odnosov, ki temeljijo na neodvisnosti, medsebojnem razumevanju in koristih za obe strani.

Macronu je čestital tudi avstralski premier Scott Morrison. Med Parizom in Canberro je sicer lani izbruhnil spor, ker je Avstralija brez opozorila odpovedala več milijard vredno pogodbo o nabavi francoskih podmornic.

Macronu je danes čestital tudi predsednik Borut Pahor ter poudaril, da Slovenija in Francija ostajata tesni zaveznici. Premier Janez Janša pa je na Twitterju v čestitki zapisal, da Evropa v teh izzivov polnih časih potrebuje močno vodstvo.