Hrvaški mediji: tudi Janšev zaveznik Plenković je poraženec volitev v Sloveniji

"V Sloveniji je že dolgo povsem normalno, da nekdo nekaj tednov pred volitvami ustanovi stranko in nato zmaga na parlamentarnih volitvah," je dan po prepričljivi zmagi Gibanja Svoboda Roberta Goloba na državnozborskih volitvah za Jutarnji list ocenil strokovnjak za mednarodno politiko, profesor z zagrebške Fakultete političnih znanosti Višeslav Raos.

Nedeljski volilni razplet v Sloveniji ga tako ni presenetil. "Slovenski mediji in tudi slovenski volivci so veliko bolj kritični do političnih strank, v smislu da se jim ni težko odmakniti od nekih uveljavljenih vzorcev glasovanja," je ocenil.

Na Hrvaškem je drugače, tam zmaga političnega novinca, kakršen je letos Golob, pred tem pa sta bila Miro Cerar in pred štirimi leti Marjan Šarec, ni ravno verjetna. Razlog za to vidi v različni tranziciji.

Tranzicija v Sloveniji "se je začela veliko prej, že v 80. letih, in oni nimajo tako izrazite ločnice, ki bi predstavljala dve veliki stranki leve in desne strani, kar je povezano z razumevanjem zgodovine, socializma, druge svetovne vojne."

In "čeprav se je zaradi Janeza Janše vrnila zgodba o komunistih, lustraciji in podobnih temah, ta naracija ni postala prevladujoča", pravi. Janša in SDS sta v tem smislu "edina konstanta na slovenski politični sceni", a nikoli nista postala tako dominantna kot HDZ na Hrvaškem, saj se je ta zrasla z ustvarjanjem hrvaške države in obrambo v vojni. Zato Sloveniji nima ukoreninjene strankarske tradicije in Slovenci lahko "zelo hitro 'preklapljajo' stranke ter se zbirajo okoli nekih v družbi priljubljenih oseb".

Za hrvaški N1 je medtem volitve v Sloveniji pokomentiral poslanec zeleno-leve platforme Zmoremo Bojan Glavašević, ki je med drugim izpostavil, da je njihov poraženec na nek način tudi hrvaški premier Andrej Plenković. To je dejal v komentarju ocen, ki so se zvrstile po družbenih omrežjih, da je poraženec nedeljskih volitev tako v Sloveniji kot Franciji ruski predsednik Vladimir Putin.

Kot je spomnil, sta bila tako premier Janša kot skrajno desna francoska političarka Marie Le Pen, ki jo je v drugem krogu predsedniških volitev premagal sedanji predsednik Emmanuel Macron, v EU veljala za zaveznika madžarskega premierja Viktorja Orbana in posledično tudi Putina.

Dodal je, da z menjavo oblasti v Sloveniji prihajajo spremembe, kar bo zanimivo tudi v kontekstu slovensko-hrvaških odnosov, pri čemer je spomnil na dober odnos Janše in Plenkovića.

"Rekel bi, da je tudi Plenković poraženec volitev v Sloveniji. Bil je blizu z Janšo, podprl ga je v kampanji, očitno sta imela odličen odnos in tega očitno ne bo več," je dejal. Dodal je, da je Golob že napovedal spremembe tudi v zunanji politiki Slovenije, vendar pa ni še povsem jasno, kaj to pomeni - tudi glede vprašanja meje in Piranskega zaliva ter ribolovnega spora ne.

Večernji list se je medtem posvetil predvsem Golobu, o katerem doslej vsaj na Hrvaškem ni veliko znanega. Med drugim so ga označili kot človeka, ki je že leta blizu strankam liberalne sredine, še iz časov Janeza Drnovška, a se je profiliral kot dolgoletni uspešen direktor energetskega podjetja GEN-I.

Izpostavlja še, da je Golobovo Gibanje Svoboda v nedeljo doseglo rekord in preseglo celo rezultat, ki ga je leta 2014 dosegla stranka Mira Cerarja.

Za časnik je volilno dogajanje tudi pokomentiral zunanjepolitični novinar z RTV Slovenija Aleš Malerič, ki je volitve označil kot "svojevrsten referendum" proti aktualnemu premierju.

"Preprosto, ljudje ga ali ljubijo ali sovražijo. Jaz na to ne gledam, kot da je on doživel debakel, saj so njegovi volivci zvesti in njegov delež stabilen. Celo on sam ni verjel, da bo presegel 25 odstotkov," je menil. V nedeljo tako ni toliko izgubila SDS, ampak so predvsem levi volivci izbrali varno možnost, to je Goloba, zaradi česar so izgubile vse druge leve stranke.