Za iskanje načinov prezentacije obnove dediščine je Matevž Granda želel odkupiti starološki grad, lahko pa so zanimive tudi drugačne manjše in zanimive rešitve. Najeti nekdanji Plečnikov kiosk namreč ni le prodajalna časopisov, ampak ga lahko razumemo tudi kot mikrokulturni center, ob katerem so pri reviji Outsider začeli organizirati pogovorne večere.
V okviru kompleksa Križank je baročna cerkev. Kako kot strokovnjak za arhitekturno kulturno dediščino ocenjuje nerešen zaplet med Festivalom Ljubljana in križniškim redom glede predaje križevniške cerkve, ki je v lasti reda?
Kakšne so možnosti, da bi bila na območju Križank spet otroška igrala, ki jih je v tem delu mesta naredil Plečnik?
Arhitekt Granda je predstavil vtise o Plečnikovih delih na Dunaju. Pojasnil je, kako se je spreminjal odnos do Plečnika in njegovih del skozi čas in kdo izmed Plečnikovih učencev ter njegovih sodobnikov bi moral biti vreden večje pozornosti. Zakaj je imel prav Plečnik toliko možnosti, da se je izkazal kot arhitekt?
Plečnikova dela so od lani uvrščena na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, med njimi pa ni propadajočega Plečnikovega stadiona. Ali je razmišljanje arhitekta Grande o tem drugačno od mnenja arhitektov, ki so z javnim pismom opozorili, da bi bil stadion uvrščen na Unescov seznam, če bi bil obnovljen v izvirni obliki, za kar se Društvo arhitektov Ljubljana še vedno zavzema?
Kdaj se neki historični objekt splača prenavljati? Ali je smiselno obnavljati ruševine gradov in dvorcev samo zato, ker so v njih nekoč živele pomembne zgodovinske osebnosti.
Pod drobnogledom je celovita obnova samostana Žičke kartuzije. Kmalu bo zaključena prva faza obnove cerkve, ki razdvaja umetnostne zgodovinarje. Kdo ima prav?
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
