Avstrijska vlada je danes sprejela odločitev, da bodo predčasne parlamentarne volitve 29. septembra. Datum volitev je dobil tudi podporo v avstrijskem parlamentu, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Prva večja nacionalna anketa objavljena po soočenjih demokratskih predsedniških kandidatov pretekli teden v Miamiju ugotavlja, da je javna podpora med demokratskimi volivci vodilnemu Josephu Bidnu opazno padla, obenem pa je opazno narasla senatorki Kamali Harris, ki je Bidna izzvala glede sodelovanja z rasisti.

Ustavno sodišče je razveljavilo odločitev upravnega sodišča, s katero je to zavrnilo pritožbo kandidata za člana mestnega sveta Vilija Kovačiča na izid lokalnih volitev v Ljubljani. Upravno sodišče bo moralo tako o pritožbi odločati znova, kar bo storilo tudi v času sodnih počitnic, so sporočili iz upravnega sodišča.

V Evropskem parlamentu v prvem krogu tajnih volitev nobeden od štirih kandidatov za predsednika ni prejel potrebne absolutne večine, zato bo potreben drugi krog, v katerem bodo evropski poslanci glasovali o istih štirih kandidatih. Največjo podporo je dobil kandidat socialdemokratov David Sassoli, ki mu je za izvolitev zmanjkalo sedem glasov.

Demokrat, ki se potegujejo za osvojitev naslova predsedniškega kandidata, Bernie Sanders je v ponedeljek predlagal načrt za popoln odpis skupaj 1600 milijard dolarjev študentskega dolga v ZDA oziroma, da bi dolg poravnali na račun povišanja davka na dobičke z vrednostnimi papirji.

Narodnozabavni pevec in podjetnik Miroslav Škoro je kot peti kandidat potrdil, da bo kandidiral na hrvaških predsedniških volitvah, ki bodo predvidoma konec leta. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je medtem napovedala, da bo odločitev o svoji kandidaturi objavila po državnem prazniku 5. avgusta.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je čestital kandidatu glavne opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) Ekremu Imamogluju, ki je po začasnih podatkih zmagal na nedeljskih ponovljenih volitvah za župana Istanbula.

Ameriški predsednik Donald Trump je v manj kot 24 urah po uradni razglasitvi kampanje za ponovno izvolitev leta 2020 od donatorjev dobil skoraj 25 milijonov dolarjev. To je več, kot je uspelo skupaj zbrati petim vodilnim demokratom, ki se potegujejo za predsedniško kandidaturo.

Donald Trump bo nocoj po krajevnem času pred 20.000 podporniki v Orlandu na Floridi uradno naznanil začetek svoje kampanje za ponovno izvolitev na položaj predsednika ZDA. Ta kampanja sicer neuradno poteka že od januarja 2017, ko je to kampanjo prijavil zvezni volilni komisiji.

Nekdanji vodja avstrijskih svobodnjakov in podkancler Heinz-Christian Strache, ki ga je odnesla avstrijska afera Ibiza, je danes sporočil, da se odpoveduje mandatu evropskega poslanca, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Ameriški predsednik Donald Trump je ankete, ki mu kažejo zaostanek za demokratskimi predsedniškimi kandidati na čelu z nekdanjim podpredsednikom Josephom Bidnom, označil za lažne, čeprav je šlo za notranje ankete njegove lastne kampanje za ponovno izvolitev, ki teče že dve leti, uradno pa jo sproža 18. junija.

Predstavniki strank so v tretjem krogu pogajanj pri predsedniku republike Borutu Pahorju dosegli načelen dogovor glede sprememb volilne zakonodaje. Po navedbah Pahorjevega urada je bilo doseženo večinsko soglasje o ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi relativnega neobveznega prednostnega glasu. Končno odločitev naj bi sprejeli 12. julija.

V predsedniški palači bo za zaprtimi vrati potekal tretji krog usklajevanj pogajalcev strank o spremembah volilne zakonodaje. Cilj tokratnega srečanja je doseči dogovor o končnem besedilu sprememb v smeri uvedbe relativnega prednostnega glasu, pravijo v uradu predsednika republike. Ocenjujejo, da možnost za dogovor obstaja.

Pri predsedniku vlade Marjanu Šarcu je dopoldne potekalo srečanje z novoizvoljenimi slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, med katerimi pa ni bilo evroposlancev iz vrst SDS in SLS. V SDS so za STA danes pojasnili, da so Milan Zver, Romana Tomc (oba SDS) in Franc Bogovič (SLS) že v Španiji, kjer bo srečanje skupine Evropske ljudske stranke.

Višje sodišče v Mariboru je zavrnilo pritožbo SDS na prvostopenjsko sodbo, po kateri stranka ni upravičena do odškodnine za izgubljene parlamentarne volitve leta 2014, so za STA potrdili na državnem odvetništvu. Na sodišču je SDS od države zahtevala skoraj 900.000 evrov zaradi škode, ki naj bi jo stranki povzročil proces Patria pred volitvami 2014.

Premier Marjan Šarec ob današnji prvi obletnici volitev v DZ ne želi ocenjevati dela svoje vlade, je pa na družbenem omrežju Facebook ocenil, da bo pred naslednjimi volitvami nujno povezovanje strank skupine Alde. "Verjamem, da je to možno doseči, a z zavedanjem, da ne želimo pokroviteljstva, temveč sodelovanja na realnih predpostavkah," je dodal.

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v Bruslju ob prihodu na izredni vrh EU, ki bo dva dni po evropskih volitvah prvič razpravljal o imenovanjih na ključne vodilne položaje v uniji, podprla koncept spitzenkandidatov in vodilnega kandidata svoje desnosredinske evropske družine EPP Manfreda Webra.

Člani Društva slovenskih pisateljev (DSP) so na včerajšnjem izrednem občnem zboru za novega predsednika izvolili Dušana Merca. Društvo bo vodil do decembra 2020, ko se izteče aktualni triletni predsedniški mandat. Merc, ki je bil edini kandidat za ta položaj, je na predstavitvi dejal, da bo deloval v dobro društva ter njegovih članov.

Izid evropskih volitev je znamenje sprememb, to je novi Evropski parlament, nove koalicije so možne, je poudarila članica volilne ekipe liberalcev Margrethe Vestager, ki je na dan volitev tudi prvič potrdila, da se poteguje za predsednico Evropske komisije. Čas je, da liberalci zahtevajo vodilne položaje, je še poudarila.

V Evropskem parlamentu bo še naprej najmočnejša desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP). Na drugo mesto se spet uvrščajo socialdemokrati, na tretje pa liberalci, ki so v primerjavi z letom 2014 med vsemi skupinami pridobili največ sedežev, kaže prva projekcija sedežev v Evropskem parlamentu.