Trump o Kamali Harris: "Najzlobnejša, najbolj grozna in najbolj nespoštljiva" od vseh v senatu

Kamala Harris je prva temnopolta podpredsedniška kandidatka velike stranke v zgodovini ZDA, čeprav je mešanega rodu in s tem tudi prva podpredsedniška kandidatka azijskega oziroma indijskega rodu. Njena mama znanstvenica Shyamala Gopalan se je priselila v ZDA iz Indije leta 1960, njen oče, profesor ekonomije Donald Harris pa leta 1960 z Jamajke.

Harrisova je tvitnila, da je počaščena. Dodala je, da lahko Biden poenoti Američane in bo zgradil državo, ki bo uresničila ideale prebivalstva. Izbiro so pohvalile tudi druge kandidatke, ki so bile v igri za podpredsedniško nominacijo in ob tem izrazile trdno podporo Bidnu in Harrisovi.

Bidnovo izbiro je nemudoma pozdravil nekdanji predsednik ZDA Barack Obama, ki jo je označil za zadetek v polno in pozval demokrate in Američane: "Gremo sedaj zmagat". Obama je sporočil, da je Biden z izbiro Harrisove potrdil svojo dobro presojo in značaj.

Sedanji predsednik Trump je imel v času objave novice o Harrisovi novinarsko konferenco in se ni nemudoma odzval, njegova kampanja pa je bila ostra. Označili so jo za radikalno levičarko, ki dokazuje, da je Biden "prazna lupina, polna skrajne agende levih radikalcev".

Kasneje je Trump sporočil, da ga je Bidnova izbira presenetila, Harrisovo pa označil za "najbolj grozno" članico senata. Kot je še dejal novinarjem v Beli hiši, ga Harrisova še kot kandidatka za predsedniško nominacijo ni navdušila. "Presenečen sem tudi zato, ker ji je šlo tako slabo," je Bidnovo izbiro še komentiral njegov tekmec na volitvah.

Harrisovo je brez pojasnil tudi obtožil, da je lagala, ter poudaril, da želi zvišati davke, zmanjšati izdatke za vojsko ter nasprotuje pridobivanju zemeljskega plina s frackingom. 53-letnici je še očital, da je bila leta 2018 med zaslišanjem njegovega kandidata za sodnika vrhovnega sodišča Bretta Kavanaugha "najzlobnejša, najbolj grozna in najbolj nespoštljiva" od vseh v senatu, poročajo tuje tiskovne agencije.

77-letni Biden je marca letos naznanil, da bo njegova podpredsedniška kandidatka ženska in Harrisova je postala šele tretja v zgodovini ene od dveh velikih strank v ZDA, po demokratki Geraldine Ferraro leta 1984 in republikanki Sarah Palin leta 2008. Obe sta izgubili volitve.

V igri so bile med drugimi senatorka Elizabeth Warren iz Massachusettsa, kongresnica s Floride Val Demings, senatorka iz Minnesote Amy Klobuchar, nekdanja svetovalka za nacionalno varnost ZDA Susan Rice in županja Atlante Keisha Lance Bottoms.

Na koncu se je tik pred začetkom demokratske nacionalne konvencije prihodnji teden v Milwaukeeju odločil za najbolj zanesljivo in obenem sredinsko izbiro. To bo verjetno povzročilo nekaj negodovanja na levici, ki pa ji kot alternativa ostanejo le še nova štiri leta predsednika Trumpa.

Harrisova ni priljubljena na levici, ker je bila od leta 2003 tožilka v San Franciscu, potem od leta 2010 pravosodna ministrica Kalifornije, v zvezni senat pa je bila izvoljena leta 2016.

Harrisova je tudi sama kandidirala za demokratsko predsedniško kandidatko in komentatorji so ji uvodoma pripisovali veliko možnosti za uspeh. Vendar pa se je njena tožilska kariera pred vstopom v politiko izkazala kot breme.

Levica je ni podpirala, v demokratski sredini pa je bila gneča, ki jo je najbolje izkoristil Biden s prepoznavnim imenom in dejstvom, da tudi pri republikancih ni bil nikoli res osovražen. Od kampanje je Harrisova odstopila decembra lani.

Harrisova je skušala svojo kampanjo oživeti na televizijskem soočenju junija lani, ko je nepričakovano ostro napadla Bidna zaradi njegovega uvodnega nasprotovanja prevažanju temnopoltih šolarjev z avtobusi v "bele" šole v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so v ZDA začeli odpravljati tovrstno rasno segregacijo.

Biden rasni integraciji ZDA ni nasprotoval, ampak je takrat iskal kompromise s konservativnimi kolegi v zveznem senatu kako segregacijo odpraviti s čim manj zapleti. Harrisova od kritike Bidna zaradi prevažanja šolarjev, med katerimi je bila v prejšnjem tisočletju tudi ona, uradno še ni odstopila. Kljub temu pa je marca letos podprla Bidnovo predsedniško kandidaturo.

Predsedniški kandidati si v ZDA ponavadi za podpredsedniškega kandidata izberejo nekoga, ki bi jim lahko koristil v posameznih zveznih državah in regijah ali pri določenih skupinah volivcev. Harrisova Bidnu Kalifornije ne bo prinesla, saj je ta po številu prebivalcev največja zvezna država ZDA že trdno demokratska.

Si je pa nekdanji podpredsednik ZDA z izbiro senatorke najverjetneje zagotovil dobro volilno udeležbo temnopoltih volivcev, ki je bila ključna za zmagi Obame leta 2008 in 2012.