Revija Reporter
Svet

Zadnji evropski diktator se boji tekmice: to je ženska, ki bi lahko diktatorja Lukašenka vrgla s prestola

STA

7. avg. 2020 10:58 Osveženo: 11:02 / 07. 8. 2020

Deli na:

Svetlana Tihanovska

Reuters

"Zadnjemu diktatorju Evrope" Aleksandru Lukašenku se maje prestol. Beloruski predsednik, ki se bo v nedeljo potegoval za šesti mandat, je našel nepričakovano tekmico v Svetlani Tihanovski, ki se za položaj poteguje namesto priprtega soproga. Prevajalka prinaša žarek upanja nasprotnikom Lukašenka, ki pa se želi obdržati na oblasti.

Tihanovska že tedne polni beloruska mesta s svojimi številnimi podporniki. Mati dveh otrok, izobražena prevajalka, je za mnoge Beloruse prava kandidatka, da prežene Lukašenka s čela države, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Lukašenko, ki mu očitajo kršenje človekovih pravic, pa se bo boril do zadnjega daha. "Ne bom predal oblasti," je dejal 65-letnik. Tudi pred tokratnimi volitvami se poslužuje podobne taktike, kot že pred leti, od aretacij nasprotnikov do kazanja svoje moči z prikazom orožja. Po 26 letih na oblasti ima Lukašenko občutek, da je obdan s sovražniki, kot sovražno je označil celo najtesnejšo zaveznico Rusijo, ki naj bi po njegovem prepričanju skušala vplivati na volitve v Belorusiji.

Prejšnji teden je policija aretirala več kot 30 domnevnih ruskih plačancev, ki naj bi bili blizu Kremlju in naj bi načrtovali nemire pred volitvami. Moskva vse očitke zavrača.

Na drugi strani 37-letna Tihanovska pridobiva podporo s preprostimi parolami, da si želi samo zamenjavo oblasti in pravične volitve. Svoje sodržavljane poziva, naj jih ne bo strah in da ni nikoli govorila o revoluciji. Na slednjo sicer opozarja ravno Lukašenko, ki trdi, da bo izbruhnila vojna, če izgubi.

V eni najbolj zaprtih držav v Evropi je soprogi aktivista uspelo mobilizirati in navdušiti ljudi, da se podajo na ulice kljub strahu pred aretacijami, oblastjo in spremembami. "Prvič po letih spet obstaja upanje za nekaj novega v Belorusiji," je za dpa dejala politična strokovnjakinja Maryna Rakhlei.

Da se je Tihanovska podala v volilni boj, je bil splet naključij, potem ko je policija aretirala njenega soproga Sergeja Tihanovskega, sicer priljubljenega blogerja. Oblasti mu očitajo, da sodeluje z ruskimi plačanci. Tihanovska pa je nato oddala kandidaturo namesto njega in postala edina kandidatka opozicije, ki ji je uspelo skozi sito volilne komisije.

Skupno bo lahko sicer okoli 6,8 milijona volilnih upravičencev v nedeljo izbiralo med petimi kandidati za predsednika, vendar se vse vrti predvsem okoli Lukašenka in Tihanovske. Dolgoletni predsednik jo skuša odpisati predvsem z bolj šovinističnimi očitki, češ da je oblast samo za moške. "Pri nas družba ni dovolj zrela, da bi glasovala za žensko," je dejal.

Tihanovska pa namerava v nedeljo zbrati tudi glasove drugih potencialnih opozicijskih predsedniških kandidatov, ki so pristali v priporu ali so morali zbežati iz države. Poleg njenega soproga je med vidnejšimi priprtimi nasprotniki Lukašenka še nekdanji vodja ruske banke Viktor Babariko.

Podporo Tihanovski je v njegovem imenu že izrekla vodja predvolilne kampanje Marija Kolesnik, podpira pa jo tudi Veronika Cepkalo, soproga še enega potencialnega kandidata Valerija Cepkala, ki je pred aretacijo zbežal v Rusijo. Obe sta tudi priskočili na pomoč Tihanovski in ji pomagali s preobrazbo in pri javnih nastopih.

Posebnost Tihanovske je še, da si sama niti ne želi biti predsednica. Njen cilj je, da po morebitni zmagi na volitvah izpusti priprte opozicijske kandidate ter razpiše nove svobode in demokratične volitve. Sebe označuje za navadno žensko, mamo in ženo. Na drugi strani pa ima težave z vprašanji o političnih stališčih, ki se jih skuša izogibati.

Glasovanje se je sicer pričelo že v torek, ko je svoj glas oddalo okoli pet odstotkov volilnih upravičencev. Tihanovska je posvarila pred možnimi prevarami na volitvah in pozvala podpornike, naj svoj glas raje oddajo šele v nedeljo.

V preteklosti so mednarodni opazovalci kritizirali volitve v Belorusiji kot nedemokratične. Nevladna organizacija Pravični ljudje so nedavno predlagali, da bi volišča opremili z nadzornimi kamerami, ampak je volilna komisija predlog zavrnila.

Na tokratni volitvah pa opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) sploh ne bo. Kot so sporočili ta teden, jim je Belorusija prepozno poslala vabilo. V okviru svoje opazovalne misije namreč ne opazujejo le volitev na volilni dan, ampak nadzorujejo tudi celoten postopek izbire kandidatov in predvolilno kampanjo. Zaradi poznega vabila pa to ni bilo možno, so pojasnili.