Ponekod ugibajo, ali bi bilo mogoče sestaviti vlado z SDS, ki je ne bi vodil Janez Janša. Tega filma pa najbrž ne bomo videli.

Sestavljanje vlade bo odvisno od stališč strank do preglednega poslovanje državnih organov, s čimer se manj uspešno ukvarjajo že vse vlade po letu 2008 oziroma celo prej. Tudi nasprotovanje vladanju SDS to potrjuje.

Politični položaj po volitvah je skrajno delikaten. Dobili smo močnega relativnega zmagovalca, ki pa je, kot je videti, brez dovolj močnega trdnega koalicijskega partnerja, da bi z njim lažje sestavil vlado.

dr. Matevž Tomšič, sociolog

Predsednik države Borut Pahor je na neformalni pogovor povabil zmagovalca državnozborskih volitev prvaka SDS Janeza Janše. Kot je večkrat poudaril, bo mandat za sestavo najprej podelil relativnemu zmagovalcu: »Tudi če mi volilni rezultati niso všeč, jih je treba spoštovati.«

Po štirinajstih letih mu je na volitvah vendarle spet uspelo postati relativni zmagovalec. Vztrajnost je bila v nedeljo poplačana. Janez Janša bo tako zdaj prvi dobil mandat za sestavo nove vlade.

Kirurg Erik Brecelj za 24 ur zvečer

Nova Slovenija je še nepopolnih rezultatih na volitvah prejela 62.759 glasov oziroma 7,13 odstotka, kar je boljši rezultat v primerjavi s prejšnjimi volitvami. V državnem zboru bo imela sedem poslancev.

Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja

Dr. Žiga Turk, publicist, nekdanji minister

Glede na razmerje sil bi bilo logično razmišljanje v smeri velike koalicije.

Zaradi volitev v državni zbor bo nova številka revije Reporter izšla dan kasneje, v torek 5. junija.

Po podatkih Državne volilne komisije se je tretji dan predčasnega glasovanja udeležilo 20.857 volivcev oziroma 1,22 vseh volivcev, v vseh treh dneh skupaj pa 53.158 volivcev oziroma 3,10 odstotka vseh volivcev.

Podatki Državne volilne komisije o predčasnem glasovanju kažejo, da je volilna udeležba nižja kot pred štirimi leti, vendar pa je treba upoštevati dejstvo, da so bile takrat volitve poleti, 13. julija, zato je bilo lahko zanimanje za predčasno glasovanje večje kot sicer.

Glede na takšno stanje ugotavljamo stvarno in simbolno razdeljenost kristjanov na približno dve polovici. V eni so ozaveščeni, zavzeti in prizadeti demokrati, v drugi prepoznavamo neozaveščene, naivne, brezbrižne, zavedene, ideološko indoktrinirane, tiste dobro poučene, ki ne hodijo na volitve »saj so vsi enaki« in posledično tiste, ki so zaradi ozkih strankarskih koristi na račun demokracije in slovenskega naroda pripravljeni kolaborirati s komunisti.

Kaj me moti na soočenjih, ki naj bi dokončno odločila, kdo bo povzdignjen in kdo pahnjen čez prag parlamenta?

Peter Jančič, novinar in urednik