V podkrepitev naše trditve poglejmo vsem znani primer. Sprašujemo se, koliko kristjanov je leta 1992 izvolilo Milana Kučana za predsednika Republike Slovenije. Kot vemo, je dobil že prvi krog s 63,9 odstotka glasov, in to pri 85,8-odstotni volilni udeležbi.
Po približni rekonstrukciji, če odštejemo kristjane, ki niso volili (približno 15 odstotkov – kot maksimalno število, čeprav so bili med njimi pomešani tudi ateisti) in tiste kristjane, ki ga niso volili (največ možno 36 odstotkov – spet je mednje pomešano tudi neugotovljeno število ateistov, ki naj bi jih vendarle bila več kot četrtina), v seštevku dobimo dobro polovico (51 odstotkov) kristjanov (z ateisti) oziroma v volilnem telesu slabo polovico (49 odstotkov) tistih, ki so volili Kučana.
Med temi je delež kristjanov – od že navedenega uradnega preračuna štetja kristjanov Statističnega urada RS za leto 1991 71,6 odstotka – dobra tretjina (35 odstotkov); če zaradi ateistov število povečamo za slabih 30 odstotkov, to znese približno 45 odstotkov. Tako sklepamo, da je komunista Kučana izvolila približno slaba polovica katolikov. Očitno so spet volili v svojo škodo, v škodo krščanstva na Slovenskem in v škodo slovenskega naroda.
Pričakovali bi, da bi kristjani tako rekoč vsi do zadnjega volili demokrate oziroma pomladne stranke in niti po naključju tiste, ki jih zatirajo in so jih krvavo zatirali, ki zatirajo krščanstvo, njihovo Cerkev in s tem slovenski narod.
A če so bili naivni in so nasedli komunistični propagandi, triku o sestopu z oblasti in deponiranju nekakšne knjižice, čeprav bi vendarle že morali vedeti, kdo so komunisti, to danes ni več mogoče. Ni več mogoče prikriti izropanih bank, milijardnega pranja IranNLBgate, mafijske korupcije od zdravstva in sodstva, bank in gospodarstva z menedžerji in tajkuni Foruma 21, drugega tira, vse na račun slovenskega naroda. Prihaja do restavriranja starega režima, ki se prilagaja formalni demokraciji in kolikor mogoče ohranja stare komunistične vrednote, ki so, ponovimo, zločinske vrednote.
Velika odgovornost slovenskih kristjanov za preboj v demokracijo
Zdaj tudi za neozaveščene kristjane in njihovo moralo naivnost ne bo več mogoča. Ali lahko po vsem tem še podpirajo vse to očitno načrtno in sistematično zatiranje in ropanje slovenskega naroda? Bodisi s svojimi glasovi ali predvsem še z volilno abstinenco in prepuščanjem odločitve bolje vzgojenim volivcem starega režima? Tako bi prišli do absurda absurdov, da bi kristjani še naprej volili komuniste. Če bi se to nadaljevalo, naj se jih Bog usmili. Naj se vsaj učijo pri svojih predhodnikih in danes denimo pri katoliškem poljskem narodu ali ozaveščenih Madžarih.
Če dobra dva tedna pred volitvami upoštevamo vsaj za približno orientacijo merjenje podpore strankam, ki se bo vsekakor še spreminjala, po povedanem stanje za demokrate razumljivo ne more biti najboljše. In še upamo, da ne bo podtaknjenih afer, oziroma če bodo, da se bo Janez Janša nanje odločno odzval. Demokratičnim strankam, ki nepovezane niti ne bodo vse prišle v parlament, so agencije (aprila) namenile zgolj in samo dobro tretjino glasov (Parsifal za Nova24TV), ali niti toliko ne (Mediana za POPTV in Ninamedia za TV SLO).
Dr. Ivan Klemenčič, muzikolog in publicist
Nasprotna stran bi glede na to dobila slabi ali dobri dve tretjini glasov (približno 60 ali dvakrat 67 odstotka glasov), kar je za demokrate porazno. Po zadnjih upoštevanih majskih rezultatih anketiranja volivcev, upoštevaje pri tem samo stranke, ki dosegajo prag za vstop v državni zbor, jih slaba tretjina podpira le dve stranki na desni politični strani in več ali manj kot dve četrtini pet strank na nasprotni strani, kar jim zadošča za sestavo vlade. Četrtina, ki se volitev ne bo udeležila, bo realno večja in bo lahko bistveno prispeva h končnemu rezultatu.
Tako smo znova pri kristjanih z v nebo vpijočo odsotnostjo ene polovice njihovih glasov za domala dvotretjinsko večino. Že v tretje se sprašujemo: kje so slovenski kristjani? Bi spet volili komuniste, ali bi volitve predvsem abstinirali? Eno in drugo znova v svojo škodo, v škodo krščanstva in škodo slovenskega naroda?
Tudi na teh volitvah bo za temeljno odločitev za ohranitev slovenskega naroda ključna prav ta polovica kristjanov, stoječa pred usodno izbiro: za demokracijo ali proti njej. Bilo bi nujno, da se odzove Katoliška cerkev, da ne rečemo kar z dramatičnim opozorilom o resnosti položaja slovenskega naroda in pozivom kristjanom, da bo o demokraciji na Slovenskem odločala prav njihova državljanska dolžnost polnoštevilne udeležbe na volitvah z glasovi za demokrate.
Šarec je po dobrem zgledu Novakove že sporočil, da z Janšo ne gre v koalicijo. Je tudi ni vreden. Kaj pa je doslej pokazal?
Čeprav stranki Janeza Janše za zdaj kaže še s povečevanjem naskoka na volilno zmago, ostaja odprto najzahtevnejše vprašanje povolilne koalicije. Naj da stranka legitimnost Cerarjevi nesposobni in škodljivi vladi, če jo ta sploh sprejema? Šarec je po dobrem zgledu Novakove že sporočil, da z Janšo ne gre v koalicijo. Je tudi ni vreden. Kaj pa je doslej pokazal? Janša je nasprotno napovedal, da ne bo v koaliciji s tisto stranko (Židanovo SD), ki ima sedež v po vojni ukradeni vili. Janševa stranka se je morala zadolžiti za nakup svoje hiše.
Vendar tudi z nasprotne strani ne bo vabila, odrekajo ga prav tako v Desusu. Prevarantski Erjavec ga nedvomno tudi ne zasluži, in ker je s podporo že tako bolj na dnu, morda tokrat volivce sreča pamet in njegova ideološka stranka ne pride v državni zbor. Kdo še preostane? Nikogar ni več. Kako tedaj preseči kvadraturo kroga in zbrati najmanj 46 poslanskih mest? In kaj se bo res zgodilo na volitvah? Ta čas naj nas opogumlja optimizem stranke (dr. Milan Zver: V tem trenutku najpomembnejše je, da je klima podobna tisti iz leta 2004). Da bi z združenimi močmi obrodila sadove!
Sama obravnava tematike o slovenskih kristjanih, pred volitvami ali na splošno, s tem še zdaleč ni izčrpana. Upam, da se bo nadaljevala.
