V Latviji mediji ugibajo, ali bi morda lahko upokojeni polkovnik avstrijske vojske, ki so ga v domovini zaradi suma vohunjenja za Rusijo prejšnji teden aretirali, Moskvi izdajal informacije, ki zadevajo latvijsko nacionalno varnost. Obrambno ministrstvo v Rigi skuša sedaj pomiriti te skrbi, ki so se pojavile v povezavi s poslom s havbicami.

Rusija je kot neutemeljene zavrnila obtožbe Avstrije, da naj bi upokojeni polkovnik avstrijske vojske od 90. let prejšnjega stoletja do letos sodeloval z rusko obveščevalno službo. Označila jih je za nesprejemljive.

Upokojeni polkovnik avstrijske vojske naj bi od 90. let prejšnjega stoletja do letos sodeloval z rusko obveščevalno službo. Primer preučuje avstrijsko tožilstvo, sta danes javnosti sporočila avstrijski kancler Sebastian Kurz in obrambni minister Mario Kunasek. Če bodo sum potrdili, to ne bo izboljšalo odnosov med Rusijo in EU, je poudaril Kurz.

Rusija je po razkritju nizozemskih obveščevalcev, da so preprečili ruski kibernetski napad na Organizacijo za prepoved kemičnega orožja (OPCW), očitala Zahodu "vohunsko manijo". "Zahodna vohunska manija se stopnjuje," je izjavil predstavnik ruskega zunanjega ministrstva.

Nizozemski obveščevalci so aprila preprečili ruski kibernetski napad na Organizacijo za prepoved kemičnega orožja (OPCW) v Haagu in izgnali štiri ruske agente, so danes sporočile nizozemske oblasti.

Moška, osumljena napada z živčnim strupom novičok na nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer v angleškem Salisburyju, sta v danes objavljenem intervjuju za rusko televizijo RT povedala, da sta Otok obiskala kot turista. Zanikala sta, da bi imela karkoli z napadom na Skripala, ki se je zgodil 4. marca.

London je danes ocenil, da odgovornost za napad z živčnim strupom na nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer "na koncu" nosi ruski predsednik Vladimir Putin. Kot je pojasnil britanski minister za varnost Ben Wallace, je Putin na čelu Rusije, njegova vlada pa kontrolira, financira in usmerja obveščevalno službo GRU.

Britansko tožilstvo je danes izdalo obtožnico za dva ruska državljana zaradi poskusa umora nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegove hčerke Julije marca v angleškem Salisburyju. Britanske oblasti so hkrati izdale evropski priporni nalog za Aleksandra Petrova in Ruslana Boširova, poročajo tuje tiskovne agencije.

Na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi je bila več kot desetletje zaposlena domnevna ruska vohunka, nato pa so ji potiho odslovili lani, poročata časnika The Guardian in CNN, ki se sklicujeta na neimenovane vire.

Nemška obveščevalna služba BND naj bi med letoma 1999 in 2006 sistematično nadzorovala telekomunikacije v sosednji Avstriji. Med ciljnimi tarčami nemških obveščevalcev so bile islamske institucije in teroristični osumljenci, pa tudi ministrstva, podjetja in mednarodne organizacije. Na Dunaju že terjajo pojasnila uradnega Berlina.

Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) je potrdila, da je bil v napadu na bivšega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčerko Julijo v angleškem Salisburyju v začetku marca uporabljen samo en živčni strup. S tem je organizacija zavrnila navedbe Moskve, da naj bi našli sledi dveh živčnih strupov.

Nekdanji dvojni ruski agent Sergej Skripal, ki je bil v začetku marca v Veliki Britaniji zastrupljen z živčnim strupom novičok, ni več v kritičnem stanju, so danes sporočili iz bolnišnice v Salisburyju, v kateri se zdravi. Njegovo zdravstveno stanje se "hitro izboljšuje", so pojasnili.

Ruska državna televizija je včeraj objavila domnevni telefonski pogovor med Julijo Skripal, ki je bila skupaj z očetom Sergejem Skripalom zastrupljena z živčnim strupom v Veliki Britaniji, in njeno sestrično. Kasneje je britanska policija objavila izjavo Skripalove, v kateri je ta dejala, da se vsak dan počuti bolje.

Britanski strokovnjaki so po poročanju britanskega časnika The Times identificirali ruski laboratorij, od koder naj bi prišel živčni strup novičok, uporabljen v napadu na bivšega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala v začetku marca, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Rusko zunanje ministrstvo se je danes odzvalo na solidarnostni izgon ruskih diplomatov iz več zahodnih držav in Nata ter na pogovore poklicalo več diplomatskih predstavnikov, ki so jim predali protestne note in jih seznanili s povračilnimi ukrepi. Nato je Rusija izgnala diplomate 23 držav, a Kremelj vztraja, da ne gre za diplomatsko vojno.

Rusija bo izgnala 60 ameriških diplomatov in zaprla ameriški konzulat v Sankt Peterburgu, je včeraj sporočil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Izgnala bo tudi diplomate drugih držav, ki so po napadu na nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala v Veliki Britaniji, za katerim naj bi stala Moskva, izgnale ruske diplomate.

Avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl je za avstrijsko televizijo poudarila, da Avstrija tudi v primeru dokazov o vpletenosti Rusije v napad z živčnim strupom na bivšega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčerko Julijo v začetku meseca v angleškem Salisburyju, ne bo sprejela nobenih dvostranskih ukrepov proti Moskvi.

Ustanovitelj spletne platforme Wikileaks Julian Assange, ki se že več kot pet let skriva na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, iz svojega zatočišča ne bo več mogel komunicirati z zunanjim svetom. Veleposlaništvo mu je namreč znova prekinilo internetno povezavo, ker je Assange prekršil dogovor o nevmešavanju v zadeve tujih držav.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pripravljen na srečanje s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, čeprav so ZDA zaradi napada na nekdanjega ruskega agenta v britanskem Salisburyju iz države izgnale 60 ruskih diplomatov, so danes sporočili iz Kremlja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu na napad z živčnim plinom v Veliki Britaniji odredil izgon 60 ruskih diplomatov, ki naj bi bili vohuni. Odredil je tudi zaprtje ruskega konzulata v Seattlu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.