Nemška vohuni prisluškovali v Avstriji, tarče so bil islamisti, pa tudi podjetja in novinarji

Po navedbah revije Profil in dnevnika Der Standard je BND informacije pridobivala iz približno dva tisoč virov, med katerimi so bili tako stacionarni telefoni, mobiteli, faksi in elektronski naslovi. Ob tem so bili nemški obveščevalci še posebej pozorni na mednarodne organizacije s sedežem na Dunaju, med ciljnimi tarčami pa je bila tudi avstrijska tiskovna agencija APA.

Prejete informacije je BND delil tudi z drugimi obveščevalnimi službami, med drugimi tudi z ameriško obveščevalno službo NSA. Nemški agenti so po navedbah revije Profil in dnevnika Der Standard lahko predvsem prisluškovali komunikacijam, z nadzorovanjem faksov pa so lahko celo pridobili bolj vsebinske informacije, navaja APA.

Prisluškovali pa so tudi številnim podjetjem, ki imajo svoj sedež ali svojo podružnico v Avstriji. S tem pa se pojavljajo ugibanja, ali se je BND ukvarjala tudi z gospodarskim vohunjenjem v Avstriji, ki je Nemčiji omogočilo konkurenčno prednost. Gospodarsko vohunjenje je sicer tudi po nemški zakonodaji nedopustno.

Podatke o dejavnostih nemške BND je avstrijskim medijem zaupal neimenovani nemški vir. Verodostojnost teh podatkov naj bi doslej potrdilo že več virov, navaja APA.

Da je BND prisluškovala nekaterim prijateljskim državam je bilo znano že leta 2015, ko je odkritje luč javnosti ugledalo s pomočjo nemškega tednika Spiegel. Takrat so odkrili, da je BND prisluškovala tudi številnim notranjim ministrstvom držav, med katerimi so bile poleg Avstrije tudi ZDA, Poljska in Danska. Prisluškovali naj bi tudi tujim veleposlaništvom v Nemčiji.

Zaradi navedb o prisluškovanju v Avstriji sta avstrijska predsednik Alexander Van der Bellen in kancler Sebastian Kurz včeraj na skupni novinarski konferenci zahtevala obsežna pojasnila Nemčije. "Obseg vohunjenja je bil enormen," je opozoril Kurz.

"Prisluškovanje med prijateljskimi državami ni le neobičajno in nezaželeno, ampak je popolnoma nesprejemljivo," pa je opozoril Van der Bellen.

Priznala sta, da razkritja o delovanju BND sicer niso nič novega, so pa zelo moteče podrobnosti o tem.

Kurz je pojasnil, da so na vohunske dejavnosti postali pozorni leta 2014. Nemčija je potem leta 2016 z zakonom prepovedala vohunjenje med prijateljskimi državami. Avstrija pa želi zdaj izvedeti, komu vse so prisluškovali in kdaj se je to končalo. "In zagotoviti je treba, da se je končalo," je dejal.

Zahteval je tudi, da se podatki izbrišejo, če so morda shranjeni. In če bo prišlo do novih informacij, se bo morda vmešalo tudi tožilstvo, je še napovedal avstrijski kancler.