Po petkovem martinovem prazniku in javnih martinovanjih v Mariboru ter nekaterih drugih vinorodnih krajih se bodo večje in manjše martinove prireditve nadaljevale tudi konec tedna. Z njimi bodo vinogradniki obeležili praznik, ki predstavlja pomemben čas, ko se mošt spremeni v vino. Policisti opozarjajo pred vožnjo pod vplivom alkohola.

Promoviramo najprej Slovenijo kot vinsko deželo, kot zeleno deželo, nato pride na vrsto promocija vinorodnega okoliša Brda in šele na koncu promocija blagovne znamke, dolgoletni direktor našega največjega vinarja poudarja vlogo Kleti Brda pri predstavljanju Slovenije v svetu. Silvan Peršolja se zaveda, kako pomemben je tuji trg za razvoj njegove kleti in slovenskega vinarstva nasploh – pri nas je vina še preveč, poudarja. Peršolja je velik zagovornik zadružništva, ki, pri tem vztraja, ni ostanek socializma, temveč je v svetu uveljavljen način pridelave vina ter spoj vzajemnosti in podjetniške učinkovitosti na trgu.

Slovenija je vinorodna dežela z več kot dva tisočletno tradicijo gojenja vinske trte. Naravni dejavniki, kot so podnebne in talne razmere, nadmorska višina in relief, omogočajo gojenje trte v večjem delu države. Vinorodno območje je razdeljeno na tri vinorodne dežele. V Mariboru raste več kot 400 let stara trta, ki velja za najstarejšo na svetu.

In vino veritas, v vinu je resnica, so ugotovili rajnki Rimljani. Pregovor se je ohranil in širil kot peronospora po trsju. To tisočletja staro bistroumnost je slišati iz ust gimnazijcev, ki na kakšni srednješolski zabavi profesorju povedo svoje. Na pravo mesto jo znajo postaviti celo kakšni ne preveč bistroumni okajeni mojstri, ki na veselici natrosijo županu ali župniku nekaj krepkih, ki jih ob kisli vodi ne bi. Seveda se je treba ob tem pregovoru vprašati, zakaj se te domislice niso držali Rimljani, ki so resnico iskali z bičanjem, ali inkvizitorji, ki so prej uporabili vse drugo kot liter vina. Rusi in Američani so zapravili milijone za serum resnice, ki so ga imeli na dlani, no, v steklenici.

Vinogradniki in vinarji danes obeležujejo martinovo, za njih prazničen čas, ko se vegetacijska doba umiri in gre narava počasi proti zimskemu počitku. Na ta dan za družinskimi mizami in na različnih prireditvah običajno postrežejo značilne jedi, kot so gos, mlinci, rdeče zelje in vino. Letos bo dan zaradi epidemioloških razmer minil brez dogodkov.

Sebastijan Štemberger je svoj prvi vinograd zasadil kot 16-letnik, danes pa je eden vodilnih pridelovalcev naravnih vin pri nas. Vipavec se je pred dobrim desetletjem priselil na Kras in prevzel vodenje starodavne kmetije, ki se ponaša tudi z najstarejšo trto na Krasu.

Na Dolenjskem, kjer so se pred desetletjem lotili razvijanja turizma v vinogradniških zidanicah, si na račun okrepljenega zanimanja slovenskih gostov za domače okolje obetajo dobro turistično sezono. Zanimanje, ki ga spodbujajo turistični boni, bo imelo tudi dolgoročen promocijski učinek, meni konzorcij turizma v zidanicah.

V zadrugi Vinakras so ostro zavrnili vsa namigovanja in govorice o korupciji glede junijskega gostovanja kmetijske ministrice Aleksandre Pivec. Kot so pojasnili, obisk nikoli ni bil načrtovan kot promocija zadruge, namen objavljenega videoposnetka, ki da ga nekateri mediji predstavljajo kot promocijski video, pa je prikaz ministričinega obiska.

Po objavi medijskih prispevkov o gostovanju kmetijske ministrice in predsednice koalicijske DeSUS Aleksandre Pivec na Krasu konec junija, ko je med drugim nastopila v promocijskem videu zasebnega podjetja Vinakras, je včeraj premier Janez Janša na Twitterju zapisal, da se od članov vlade pričakuje promoviranje domačih podjetij in kmetov.

Vinogradniki in vinarji danes zaznamujejo martinovo, za njih prazničen čas, ko se vegetacijska doba umiri in gre narava počasi proti zimskemu počitku. Na ta dan za družinskimi mizami in na različnih martinovanjih po Sloveniji postrežejo značilne jedi, ki se po regijah razlikujejo, a nikjer ne smejo manjkati gos, mlinci, rdeče zelje in vino.

Danes je v Sloveniji med 180.000 do 200.000 alkoholikov in 600.000 prizadetih družinskih članov zaradi alkoholizma.

Vinarji in vinogradniki, z njimi pa tudi vsi ljubitelji žlahtne kapljice, bodo danes in v nedeljo obeležili martinovo, ki v vinorodnih okoljih predstavlja pomemben čas, ko se po starih šegah mošt s krstom spremeni v vino. Številne prireditve bodo zgoščene po vsej državi, največja pa bo na martinov dan v ponedeljek že tradicionalno v Mariboru.

V vinogradu mu ovce »obrezujejo« trte, tri kupčke zemlje za hišo opiše kot svojo vinsko klet, na steklenicah pa na sprednji etiketi sploh nima napisanega svojega imena ali imena vina. Štajerec Božidar Zorjan je eden najbolj nenavadnih vinarjev pri nas, ki je z upoštevanjem principov biodinamike ekološko pridelavo vina pripeljal na raven, ki jo v Slovenijo dosegajo le redki.

Vinogradniki in vinarji danes obeležujejo martinovo, za njih prazničen čas, ko se vegetacijska doba umiri in gre narava počasi proti zimskemu počitku. Na ta dan za družinskimi mizami in na različnih martinovanjih po vsej državi postrežejo značilne jedi, ki se po regijah razlikujejo, a nikjer ne smejo manjkati gos, mlinci, rdeče zelje in vino.

Stari vinski sodi in steklenice v rokah Ritoznojčana Aleša Wenzla postajajo luči, peči, pohištvo, krožniki ali pribor blagovne znamke ŠtokWenzel. Alešu in soprogi Mojci so bile vinarske korenine Ritoznoja in njunega doma navdih za ustvarjanje unikatnih in domiselnih izdelkov iz materiala, ki bi končal na smetišču ali v peči.

Policisti so po požaru na posestvu Istenič v Stari vasi na Bizeljskem, kjer je v ponedeljek zagorelo gospodarsko-turistično poslopje, danes opravili ogled.