bikoborbe Svet24.si

Biki v Kolumbiji si lahko oddahnejo, konec je ...

duši Svet24.si

Jasni znaki, da je nekdo iz vaše dušne skupnosti

823603_092-strancar Necenzurirano

Znani slovenski podjetnik na avstrijski zatožni ...

mitja kunstelj-pl Reporter.si

Tako je sodišče sesulo Mitjo Kunstlja, ki je ...

osijek pm Ekipa24.si

Grozljivka na Hrvaškem: prerešetali so avto ...

Skrito v raju Njena.si

Kako so Hrvati sprejeli serijo Skrito v raju?

doncic edwards Ekipa24.si

Velika drama v Dallasu tokrat z nesrečnim koncem ...

Magazin

Obrazi podjetništva: družinska vinska klet Vino Hlade

Deli na:
Obrazi podjetništva: družinska vinska klet Vino Hlade

Klemen in Marjeta Hlade z vinogradniške kmetije Hlade - Foto: Primož Lavre

Le slabih 10 kilometrov od središča Maribora leži v prečudoviti zeleni naravi v naselju Šober na dobrih 500 metrih nadmorske višine slikovita vinogradniška kmetija Hlade, znana po butični družinski vinski kleti. Vinogradniško in vinarsko dejavnost so skozi leta negovale in razvijale tri generacije: gospodar Klemen z ženo Marjeto, hči Klara in sin Urban ter stara starša Dušan in Breda. Vinogradniška kmetija, ki se ponaša z osmimi hektarji vinogradov na dveh legah – Šober in Kozjak, je znana po visokokakovostnih vinih in upoštevanju trajnostnih kmetijskih praks, hkrati pa ponuja tudi edinstven in pronicljiv vpogled v svet vinarstva.

Foto: Primož Lavre - Na vinogradniški kmetiji Hlade pridelujejo mirna in peneča vina, ponujajo pa tudi vodene degustacije vin.

Pot, ki vodi do vinogradniške kmetije Hlade, je precej strma, zato pa je, ko prispete na cilj, pogled na idilično okoliško naravo toliko bolj nagrajujoč. Tako kmetijo kot vinograd v neposredni bližini odlikujeta natančna skrb in pozornost do podrobnosti. Trte, lepo poravnane v vrstah, obsijane s toplo sončno svetlobo, uspevajo v edinstveni mikroklimi regije. Očitna je tudi predanost družine trajnostnemu kmetovanju.

Iz pogovora z gospodarjem Klemnom in njegovo ženo Marjeto kaj hitro postane jasno, da je njihova največja dragocenost in zagotovo tudi eden od ključev do uspeha, prav družinska strast in veselje do vinarstva ter predanost pridelavi kakovostnih vin. Ta se prenaša iz generacije v generacijo, zato s ponosom povesta, da kmetija postopoma že prehaja v roke sina Urbana, ki je pridno študiral tudi na fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi, trenutno pa si nova znanja in izkušnje nabira v eni od renomiranih vinskih kleti v Avstraliji.

Družinska tradicija

Gospodar Klemen pripoveduje, da so bili vinogradi na njihovi kmetiji prisotni od nekdaj, a v manjšem obsegu. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so grozdje še prodajali v mariborski Vinag, jih je najprej povečal njegov oče, onadva z ženo pa sta to potem še dodatno nadgradila in vinograde s tedanjih štirih hektarjev razširila na osem in postopoma povečala tudi lastno pridelavo vin. Gospodar Klemen pove, da je bil sam pred leti podpora očetu, ko so začeli stekleničiti vina in iskati kupce na trgu. Pravzaprav so rasli skupaj s kupci, ki jih je bilo iz leta v leto več, in tako so v malo manj kot dvajsetih letih prišli od odprtega vina iz soda do penin in maceriranih vin. Zdaj, ko je sin Urban zaključil študij na fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi, stopajo še stopničko višje, saj si Urban želi vse skupaj še bolj nadgraditi. Tudi zato obiskuje različne vinske kleti po svetu in si nabira izkušnje in širšo sliko, da bo z vsem tem znanjem in izkušnjami lahko razvil svojo vizijo.

Foto: arhiv družine Hlade - Vinograd Kozjak (5 hektarjev) s sortami rumeni muškat, beli pinot, chardonnay, laški rizling in šipon.

Marjeta in Klemen povesta, da je to kar nagrada za starše, ko vidita, da ima sin veselje do ukvarjanja z vinogradništvom in vinarstvom in vizijo, kar dandanes med mladimi ni samoumevno. Pravzaprav ni samoumevno niti to, da so starejši gospodarji pripravljeni vajeti prepustiti mlajšim, a Klemen verjame, da je mladim treba dati priložnost. »Mladi morajo prevzeti kmetije, oni imajo vizijo, energijo. A na žalost gredo trendi v smer, da se starost na kmetijah povečuje. To ni dobro,« pove Klemen in doda, da je tako predvsem zaradi napačne politike države, ki ne poskrbi za socialno varnost starejših.

Trajnostna filozofija

Ker mislijo na prihodnost, je del posestva Hlade že v ekološkem kmetovanju, v vinogradništvu pa se pripravljajo na preusmeritev. Strma pobočja so zahtevna za obdelavo, veliko je ročnega dela, tudi trgatev opravijo tako. Vinogradi so sicer vključeni v integrirano pridelavo grozdja in vina, kar je malo nižja stopnja od ekološke, a tudi pri tem se trudijo, da ne uporabljajo insekticidov oziroma jih uporabljajo le zaradi bolezni, kot je trsna rumenica, ki lahko uniči celotne vinograde, to pa izrecno predpiše država. Kmetija je tudi sicer zelo trajnostno usmerjena; zgradili so peč na biomaso, imajo biološko čistilno napravo, energijo sonca pa izkoriščajo s sončno elektrarno.

Foto: Primož Lavre - 10 kilometrov od središča Maribora leži v naselju Šober slikovita vinogradniška kmetija Hlade.

Tudi pri pridelavi vin je njihovo vodilo trajnostna pridelava in čim manj poseganja v kleti, saj verjamejo, da se vina izoblikujejo v vinogradu. Klemen pove, da močno stremijo k zagotavljanju kvalitete, tudi takrat, ko je zaradi naravnih vremenskih vplivov slabša letina. Njihov cilj sta zdravo grozdje in zdravo vino. Poudari, da je pomembna kvaliteta v sodu. Tudi zato v kleti na uporabljajo pretirano enoloških sredstev, so bolj zagovorniki naravnih snovi.

Posebnost lege

Vinska klet Hlade je tudi sicer v največjem štajerskem vinorodnem okolišu v Sloveniji. Gre za zelo razgibano pokrajino, ki omogoča pridelovanje vin različnih stilov. Njihovi vinogradi ležijo na stičišču Slovenskih goric in Kozjaka, kar jim daje idealne pogoje za pridelavo vin po njihovih željah. Zaradi raznolikosti rastišč lahko pridelajo različne stile vrhunskih vin od penečih do velikih zorjenih. Klemen pove, da so drugače od drugih vinogradov njihovi vinogradi na malo na višji nadmorski višini, kar pomeni, da zaradi tega tod pridelujejo malo drugačna vina, z drugačnim karakterjem in kislinami.

Foto: arhiv družine Hlade - Družina Hlade: Urban, Klemen, Marjeta in Klara.

»Zdaj, ko se dogajajo globalne spremembe v temperaturi, imajo vinogradi v nižjih legah že težave s kislinami. Pri tem smo mi v prednosti, zato lahko pridelujemo dobre penine. Če ni kisline, ni dobre penine. Če bodo šle klimatske spremembe naprej v tej smeri, bodo v naslednjem obdobju tudi lege, kjer se danes pasejo krave, vinogradniške.« A narava lahko v vinogradu pogosto pokaže zobe na različne načine, za letino je lahko tako usodne tudi suša, toča, razna neurja, temperaturne spremembe. Tudi obilne padavine, kakršnim smo bili priča lani, so odnesle zemljo, in vinograde je bilo treba na novo urediti.

Pogled v prihodnost

»Vinorodni okoliš Štajerska je perspektivna, a mogoče premalo promovirana,« pove Klemen in doda, da se vinogradniške lege, ki jih imajo, uvrščajo med pet najbolj perspektivnih leg na svetu, a nihče se ob tem ne zdrzne tako, kot se ob besedi Brda, ki je postala sinonim za vino. »Tega nam na Štajerskem manjka. Mi imamo vse, kar imajo oni; trto, klimo, posebnosti, nimamo pa dobrega branda, razpoznavne znamke,« ugotavlja. Za vino je vsekakor pomembno, da regija, ne zgolj posamezni vinarji, pridobi prepoznavnost. Mladi vinarji se v tem smislu že bolj povezujejo in skupaj nastopajo na različnih dogodkih.

A blagovno znamko morajo, če hočejo biti uspešni na trgu, danes razvijati tudi posamezni vinarji. »To je danes na prvem mestu; vizualna podoba, blagovna znamka, kvaliteta,« trdi Klemen in doda, da včasih lahko naletiš celo na vina, ki so zelo draga, pa morda niti ne tako zelo kvalitetna, a je v ozadju zelo močna blagovna znamka.

Foto: Primož Lavre - Na vinogradniški kmetiji Hlade pridelujejo mirna in peneča vina, ponujajo pa tudi vodene degustacije vin.

Trenutno so na točki, ko se prek potencialnih distributerjev ozirajo tudi proti tujini, a se zavedajo, da so majni in zelo veseli, da imajo domači trg, ki je, kot poudari Marjeta, najbolj lojalen, kar se je še posebej izkazalo v obdobju kriz, kot je bil kovid. »Imamo srečo, da so se naši prvi trgi začeli z 'reklamo' od ust do ust. Tovrstni kupci so najbolj prijazni. Če so oni sami nas poiskali, so nam jasno dali vedeti, da hočejo naša vina, ker nas cenijo. Taki so najbolj hvaležni in lojalni, s takimi tudi najraje sodelujemo,« pove Marjeta. Vina višje kakovosti predstavljajo tudi na različnih sejmih in pomembnih vinskih festivalih, ki se jih udeležujejo tudi pomembni hotelirji in gostinci.

Vina dajejo tudi na ocenjevanje. Najprej so jih dajali predvsem v Radgono, odkar so začeli razmišljati širše, pa vidijo, da če greš morda na ocenjevanje v London na Decanter ali pa na Dunaj, da so tam malo višji kriteriji ocen. Tudi ocenjevalne komisije prihajajo tja z vsega sveta, medtem ko je pri nas vse bolj lokalno usmerjeno, saj se vsi med sabo poznajo. A s tem, ko so hodili na Decanter, niso postali zanimivi le za tujino, pač pa so s tem postali prepoznavni tudi v domačih renomiranih restavracijah.

Pa vendar, na vprašanje ali si želijo v prihodnosti še bolj širiti svojo dejavnost ali ostati butična vinska klet, sta Marjeta in Klemen oba enotna, da stremijo predvsem k temu, da ne bi bili preveliki oziroma da so ravno dovolj veliki, da to preživi družinsko kmetijo, da so doma vsi zaposleni in da iz tega lahko gradijo kvaliteto. »Mi smo s trto vse leto. V vsaki steklenici je del nas. Pri veliki pridelavi tega ni,« je prepričan Klemen. Pravi, da ima tak pogled na prihodnost vinogradniške kmetije tudi sin Urban, ki, tudi ko potuje po svetu in obiskuje kleti, išče predvsem male, butične kleti.